Menu Item
Nasina sonda se bo med prazniki skušala zapisati v zgodovino: Soncu se namreč želi čim bolj približati. Znanstveniki bi tako lahko razkrili skrivnosti sončeve korone in bolje razumeli sončev veter, ki je odgovoren za severne sije in izpade električnega omrežja in komunikacijskih sistemov.
Nasino vesoljsko plovilo se skuša zapisati v zgodovino: doseči želi namreč najtesnejše približanje Soncu. Sonda Parker Solar Probe se spušča v zunanjo atmosfero Sonca. Pri tem je izpostavljena visokim temperaturam in ekstremnemu sevanju, poroča BBC. Med spuščanjem več dni ne bo komunicirala z znanstveniki. Signal, ki bo povedal, ali je sonda preživela, pa znanstveniki pričakujejo 27. decembra.
Znanstveniki upajo, da bo sonda pomagala bolje razumeti delovanje Sonca. Vodja znanstvenega oddelka pri Nasi dr. Nicola Fox je za BBC povedala: “Ljudje že stoletja preučujejo Sonce. Vendar ne morete izkusiti atmosfere nekega kraja, dokler ga ne obiščete. Tudi mi ne moremo zares izkusiti atmosfere svoje zvezde, dokler ne bomo poleteli skoznjo.”
Plovilo Parker so izstrelili leta 2018. Sonda je že 21-krat letela mimo Sonca, vsakič pa se mu nekoliko približa. Ko bo najbližje Soncu, bo od njega oddaljena 6,2 milijona kilometrov. Čeprav se to zdi velika razdalja, je Fox pojasnila: “Od Sonca smo oddaljeni 93 milijonov kilometrov. Če bi razdaljo med Soncem in Zemljo ponazorili z enim metrom, bi bila sonda Parker od Sonca oddaljena štiri centimetre. To je torej zelo blizu.” Merkur, Soncu najbližji planet, je od njega oddaljen 58 milijonov kilometrov.
Nasino plovilo bo moralo prestati temperature do 1.400 stopinj Celzija in sevanje, ki bi lahko uničilo elektroniko na krovu. Plovilo so zaščitili z 11,5 centimetra debelim ščitom iz ogljikovega kompozita. Tako notranjost vesoljskega plovila, kjer so nameščeni instrumenti, ostaja pri sobni temperaturi.
Kljub temu želijo, da bi bila vstop in izstop sonde čim hitrejša. Pravzaprav se bo plovilo gibalo hitreje kot katerikoli človeški predmet. Letelo bo namreč s hitrostjo 430.000 kilometrov na uro. Če bi tako hitro letela letala, bi polet iz Londona v New York trajal manj kot 30 sekund.
Zakaj si znanstveniki želijo, da bi se “dotaknili” Sonca?
Znanstveniki upajo, da bo vesoljsko plovilo razrešilo dolgoletno skrivnost. “Sončeva korona je zelo zelo vroča in pojma nimamo, zakaj,” je povedala astronomka iz laboratorija Fifth Star Labs dr. Jenifer Millard. “Površina Sonca ima približno 6.000 stopinj. Korona, ta šibka zunanja atmosfera, ki jo lahko vidimo med sončevimi mrki, pa doseže več milijonov stopinj. In to daleč stran od Sonca. Kako torej to ozračje postaja vse bolj vroče?” se sprašuje Millard.
Misija bo znanstvenikom pomagala tudi bolje razumeti sončev veter – gre za stalen tok nabitih delcev, ki izvirajo iz korone. Ti delci so v kombinaciji z Zemljinim magnetnim poljem odgovorni za severne sije. Tako imenovano vesoljsko vreme pa povzroča tudi težave: izklaplja električna omrežja, elektroniko in komunikacijske sisteme, še piše BBC.
“Razumevanje Sonca, njegove dejavnosti, vesoljskega vremena in sončevega vetra je zelo pomembno za naše vsakdanje življenje,” je še povedala Millard.
Znanstvenike tako zdaj čaka napeto čakanje, da bo plovilo znova vzpostavilo stik z Zemljo. Fox je povedala, da ji bo ekipa takoj, ko bo signal vzpostavljen, poslala sporočilo z zelenim srčkom. Priznava, da je zaradi drznega poskusa živčna, a verjame v sondo Parker. “Skrbi me za vesoljsko sondo. A zasnovali smo jo tako, da bo vzdržala vse krute in brutalne razmere.”
Sonda Parker je že razkrila nekatera presenetljiva dejstva o Soncu. Leta 2019 je odkrila magnetne cik-cak strukture v sončevem vetru. Zahvaljujoč uspehu iz leta 2021 pa znanstveniki vedo, da to izvira iz sončeve površine.
Med preletom aprila 2021 je sonda Parker večkrat vstopila v korono in izstopila iz nje. To je raziskovalcem pomagalo razumeti, da meja ni krog okoli Sonca, ampak ima konice in doline. Razumevanje teh značilnosti lahko omogoči primerjavo med sončevo aktivnostjo in površino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje