Novembra lani, torej manj kot tri mesece pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo letos v Novi Gorici in Gorici, so mestni svetniki v Gorici zavrnili odvzem naziva častnega meščana Benitu Mussoliniju. Dvignilo se je veliko prahu, pozornost je pritegnilo razkritje o podobnem nazivu v Piranu. Kako pa je duce naziv v Gorici sploh prejel?
Lani novembra je močno razburila vest, da v Gorici ni uspel poskus odvzema naziva častnega občana fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju. Predlog odvzema naziva je zavrnil mestni svet, za ohranitev pa se je zavzel tudi goriški župan Rodolfo Ziberna. Iz Slovenije so ob tej priložnosti prihajali izrazi obžalovanja, da v Gorici pred odprtjem evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 niso podprli odvzema naziva.
Zakaj pa je fašistični diktator, čigar režim je ogromno trpljenja povzročil tudi Slovencem, v Gorici leta 1924 sploh prejel častni naziv? Kot je za N1 pojasnil zgodovinar s filozofske fakultete mariborske univerze, ki se ukvarja s sodobno zgodovino, dr. Gorazd Bajc, je šlo za koordinirano podeljevanje po vsej Italiji. “Skoraj 7.000 občin je Mussoliniju podelilo naziv častnega meščana. Nekateri so bili s tem zadovoljni, drugi manj, a so Mussoliniju morali podeliti ta naziv,” nam je razložil.
Nazive so duceju podeljevali ob raznih obletnicah, po besedah profesorja pa se je s tem kult fašistične oblasti širil in utrjeval od severa do juga države.
Gorica pa ni edino mesto, v katerem je fašistični diktator še vedno častni meščan. Po Bajčevih besedah je takih občin po vsej Italiji še približno 100, med njimi je tudi Trst. Zgodovinar je ob tem izpostavil, da točno število občin, v katerih je Mussolini še vedno častni občan, ni znano. “Nekateri italijanski poslanci so skušali s poslanskimi vprašanji dobiti uradne podatke, pa jih niso prejeli.” V večini mest in občin pa so nazive po drugi svetovni vojni umaknili, ponekod v Italiji so to storili že takoj po osvoboditvi.
Mussolini v Gorici
Benito Mussolini ob podelitvi naziva v Gorici ni bil navzoč, je pa mesto obiskal dvakrat. Prvič 20. septembra 1938, ko je obiskal Primorsko. Dva dni pred tem je v sklopu istega obiska v Trstu javno napovedal uvedbo rasnih zakonov, je izpostavil zgodovinar Bajc. Drugič je Mussolini Gorico obiskal 31. julija 1942.
Lani se je prav tako izkazalo, da je Mussolini (bil) častni občan tudi v občini Piran. Višji arhivist Matej Muženič je oktobra v Primorskih novicah razkril, da so v koprskem pokrajinskem arhivu našli dokumente, ki kažejo na podelitev naziva duceju leta 1924, ko je bilo mesto del Italije. V arhivu so našli poziv uglednih Pirančanov k podelitvi, odobritev prefekta in telegram Mussoliniju, v katerem ga prefekt obvešča o podelitvi naziva. “Benito Mussolini ni častni občan občine Piran, ki jo vodim in je nastala leta 1994,” pa je v novembrski izjavi za medije, ki jo je objavil na Facebooku, zatrdil piranski župan Andrej Korenika. Kot je dejal, sklep o podelitvi naziva ne obstaja in ga tako občina ne more preklicati.
“To ne sme biti ideološka tema. To je zgodovinska tema”
Zgodovinar Bajc opozarja na odnos do fašizma. “Pomembno vprašanje je, ali sta fašizem in antifašizem ideološki ali zgodovinski temi. Če o njih govorimo kot o ideoloških temah, bo tu problem, ker se bodo na primer nekateri prepoznavali v antifašizmu, drugi pa ga bodo kritizirali.” Kot je dejal, bi pogled na fašizem in antifašizem kot zgodovinski temi jasneje pokazal, da je bil fašizem politika in ideologija, ki je povzročila veliko gorja.
“Tu imamo toliko podatkov, ki so takšni, da je težko trditi, da je fašizem storil nekaj dobrega,” je poudaril zgodovinar. Pri tem je izpostavil zgled, ki ga je Mussolini s svojim pohodom na oblast v Italiji in pokoritvijo državnih sistemov dal drugim totalitarnim režimom. Tudi nacističnemu. “Zaradi selekcionirane uporabe zgodovine je odnos do fašizma premalo kritičen. To ne sme biti ideološka tema. To je zgodovinska tema,” je jasen.
“Zgodovine ni mogoče izbrisati”
Predlog za umik naziva v Gorici je novembra vložila levosredinska mestna svetnica Eleonora Sartori. Umik naziva je predstavila kot gesto spomina in spoštovanja do tragičnih dogodkov, ki jih je povzročil fašizem. Ob tem je poudarila tudi zgled mladim in bližino EPK 2025. Da je Mussolini danes še vedno častni občan Gorice, je po njeni oceni sramotno.
Predlog na glasovanju lani ni prejel dovoljšnje podpore. Proti so glasovali svetniki desnih in desnosredinskih strank, ki so na volitvah podprle župana Rodolfa Ziberno. Ta je pred glasovanjem na seji mestnega sveta kritiziral predlog in leve goriške stranke obtožil, da skušajo minirati dobre odnose z Novo Gorico. Ziberna je obsodil fašizem in nasilje, pri tem pa poudaril, da je več preteklih goriških županov nasprotovalo odvzemu naziva.
“Zgodovine, zlasti njenih najtemnejših in najbolj obsojanja vrednih strani, ni mogoče izbrisati. Nasprotno, treba jo je predstaviti, zlasti novim generacijam, da se ne bi ponovila,” je svoje stališče utemeljeval Ziberna. Ob tem je dejal, da z umikom naziva častnega občana ne bodo spremenili zgodovine, in ocenil, da je taka poteza natančno 100 let po podelitvi naziva in tik pred EPK 2025 neprimerna. “Nekateri še vedno ne razumejo, da je naša naloga, da zgodovino spoznavamo, da pišemo nove strani, premagujemo spore, delitve in zamere ter za svoje otroke gradimo prihodnost blaginje, miru in napredka,” je sklenil župan.
“Lahko pa odvzamemo čast tistim, ki do nje nimajo pravice”
“Fašizma in Benita Mussolinija ne moremo izbrisati, ker ni prav brisati ali zanikati zgodovine. Lahko in moramo pa odvzeti čast tistim, ki do nje nimajo pravice,” je v posebnem odzivu za N1 pred dnevi poudarila mestna svetnica Eleonora Sartori. Kot je dejala, prihaja iz družine, ki je bila žrtev povojnega nasilja jugoslovanske vojske. Njena babica je kot ezulka v Gorico pribežala iz Istre, njen stric pa je bil deportiran in od takrat velja za pogrešanega. Družina je po njenih besedah opravila z zgodovino, “mesto pa tega ne bo zmoglo, če bo ostalo zasidrano v tragedijah 20. stoletja in jih ne bo prebavilo”.
Sartori je med drugim poudarila, da je treba na zgodovino gledati celovito in se ne osredotočati le na njen delček. “Odvzem naziva častnega občana Mussoliniju bi bilo formalno dejanje, predvsem pa zelo pomembna simbolna gesta. Še ena zamujena priložnost. Takšna je naša politika, a na srečo je večina državljanov drugačna in si resnično želi pogledati naprej,” je za N1 dejala Sartori.
Kaj pa Tito?
Goriška svetnica je ob tem povedala, da so nekateri v verbalnih napadih nanjo omenjali napis TITO na južnem pobočju Sabotina. “A ta napis ni posledica javnega upravnega akta, ki bi ga lahko upravljala občina Nova Gorica. Podeljevanje naziva častnega občana pa po drugi strani je,” je izpostavila razliko.
Za napis na pobočju Sabotina, kjer je včasih pisalo NAŠ TITO, skrbi sekcija Maj 45, ki deluje v okviru Združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Iz kamnov sestavljen napis je v preteklosti sprožal številne polemike, del slovenske javnosti pa si je prizadeval za njegov umik. V preteklosti so se pod vrhom Sabotina dogajale tudi nočne akcije. Tako so se Novogoričani, Solkanci in Goričani zjutraj zbujali z napisi NAŠ FIDO, NAŠ TIGR, JJ, THC ali pa VSTAJA. To sicer ni edini tak napis na Primorskem.
Iz Združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica so nam v pojasnilo poslali izjavo zgodovinarja, člana predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in poslanca Gibanja Svoboda Martina Premka. Kot je v imenu zveze poudaril, je bistvena razlika v tem, da je bil maršal Josip Broz – Tito poveljnik mednarodno priznane vojske zavezništva Združenih narodov, Benito Mussolini pa je bil vodja fašistične države na čelu “sil osi” skupaj s Hitlerjevo nacistično Nemčijo.
“Po koncu druge svetovne vojne je bil zato Tito spoštovan svetovni voditelj, še več ugleda pa je pridobil tudi, ko se je uprl Stalinu in kot vodja gibanja neuvrščenih. Na njegov pogreb so prišli vsi državniki sveta, medtem ko je Benita Mussolinija italijansko ljudstvo linčalo in ga kot psa obesilo na streho garaže,” je še zapisal v izjavi. Ob tem je poudaril, da Mussolini za Primorce in Istrane predstavlja dve desetletji fašističnega nasilja in zatiranja, maršal Tito pa osvoboditev izpod fašizma in združitev z domovino.
V minulem letu so se sicer v italijanskem parlamentu odvila resna prizadevanja za sprejetje zakonodaje, ki bi omogočila posthumen odvzem odlikovanj vsem, ki so zagrešili zločine proti človeštvu. Italijanska desnica je kot primer izpostavljala Josipa Broza – Tita, obravnava zakona pa se je zaustavila ob pojasnilu urada italijanskega predsednika, da je veljavnost odlikovanja, podeljenega Titu, prenehala z njegovo smrtjo.
Ob zgodbi o Mussolinijevem nazivu v Gorici pa so nekateri poudarjali, da je častni meščan Nove Gorice prav Josip Broz – Tito. Kot so nam pojasnili na občini, je bil Tito leta 1973 razglašen za častnega občana Skupščine občine Nova Gorica in ne Mestne občine Nova Gorica. “Skupščina občine Nova Gorica je bila občina v nekdanji Jugoslaviji. Mestna občina Nova Gorica pa je nastala z osamosvojitvijo Slovenije in je bila ustanovljena po novo sprejeti zakonodaji s področja lokalne samouprave,” so navedli. Na občinski spletni strani sta sicer objavljena oba seznama častnih meščanov in prejemnikov občinskih nagrad: tako tistih iz obdobja Jugoslavije kot tistih iz časa po osamosvojitvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje