Danes v največjem in najmočnejšem evropskem gospodarstvu potekajo jubilejne, 20. volitve zveznega parlamenta. Potekajo v izrednih okoliščinah in se prav verjetno utegnejo izkazati za ene najbolj napetih v zgodovini Nemčije.
Še nikoli doslej se v Nemčiji ni zgodilo, da bi se aktualni zvezni kancler sam v naprej odpovedal ponovni kandidaturi za ta položaj. 67-letna Angela Merkel pa je po štirih mandatih na čelu nemške vlade to storila, s tem pa svoje krščanske demokrate (CDU) in njihove bavarske partnerje krščansko-socialno unijo (CSU) postavila v zapleten položaj.
Danes ne spreglejte oddaje N1 STUDIO, v kateri bosta nekdanja dopisnica RTV in nekdanja slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos ter Boštjan Udovič s FDV razpravljala o prihodnosti Nemčije in mednarodne skupnosti po odhodu kanclerke Merkel.
V volilni boj so se namreč morali podati z novim kanclerskim kandidatom – ministrskim predsednikom zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Arminom Laschetom, ki pa mu nikakor ne uspeva zapolniti čevljev kanclerke. Očitajo mu pomanjkanje karizme, ambicij in jasnih stališč, naredil je tudi nekaj spodrsljajev, še posebej ob julijskih poplavah.
Vsaj v očeh volivcev to očitno bolje uspeva kanclerskemu kandidatu socialdemokratov (SPD) in aktualnemu finančnemu ministru Olafu Scholzu. Potem ko je bila njegova kandidatura sprva videti povsem brezupna, se mu zdaj že nekaj tednov nasmiha zmaga.
Poznavalci se večinoma strinjajo, da se je uspel trezen, strokovno podkovan in izkušen Scholz v kampanji predstaviti kot nekakšen naraven naslednik kanclerke Merkel. “Scholz v volilni kampanji ne nastopa kot on sam, ampak kot druga oseba. Odkar kopira kanclerko, je priljubljen kot nikoli prej,” je zapisal berlinski dopisnik švicarskega dnevnika Neue Zürcher Zeitung Benedict Neff.
Kakšna bo prihodnost CDU brez kanclerke Merkel?
Tudi malce presenetljiva odločitev Merkel, da se spričo grozečega volilnega poraza CDU aktivno vključi v kampanjo in podpre Lascheta, trenda ni uspela ustaviti: podpora CDU/CSU je od julija padla z okoli 30 na dobrih 20 odstotkov. Uniji, ki je bila na oblasti kar 52 od zadnjih 72 let in je imela še lani 40 odstotkov podpore, grozi poraz. Temu pa bo po pisanju nemškega dnevnika Tagesspiegel verjetno sledil “potres” v CDU.
Kot v bruseljskem biltenu EUobserver piše Michael Meyer-Resende, direktor berlinske nevladne organizacije Democracy Reporting International (DRI), je bila moč CDU že dolgo zgolj “iluzija”. “CDU je bila močna le zato, ker je bila Merkel tako priljubljena,” meni in ocenjuje, da je kanclerka na minulih štirih volitvah mobilizirala vsaj tretjino volivcev CDU.
SPD pod Scholzom medtem postavlja na laž vse, ki so pred štirimi leti, ko se je stranka – resda stežka – odločila za ponovno koalicijo s CDU/CSU, ocenjevali, da si je s tem podpisala smrtno obsodbo. Od julija se je jim podpora zvišala s 15 na dobrih 25 odstotkov.
CDU/CSU ne bo sestavljala velike koalicije
Dejstvo je, da po letošnjih volitvah CDU/CSU in SPD skupaj skoraj zagotovo ne bosta imeli dovolj poslancev, da sestavita veliko koalicijo (GroKo), kar Manfred Güllner z nemškega javnomnenjskega inštituta Forsa označuje kot pomemben “prelom” v zgodovini povojne Nemčije.
V zadnjih letih so medtem velik vzpon zabeležili nemški Zeleni – najmanjša stranka v sedanjem bundestagu, ki pa so bili letos nekaj časa druga najmočnejša politična sila v Nemčiji za unijo in pred SPD, za kratek čas spomladi celo najmočnejša. Posledično so pred tokratnimi volitvami ne dve, ampak tri stranke ocenile, da imajo realne možnosti za zmago in oblikovanje vlade.
Boj za kanclerski položaj tako prvič ne poteka zgolj med kandidatoma unije in SPD, ampak se jima je v ringu pridružila še Baerbock. 40-letnica sodeč po anketah v zadnjih tednih praktično nima več možnosti, da bi postala nova kanclerka. “Zvezda nemških Zelenih v volilni kampanji je zbledela,” je bilten Politico nedavno naslovil enega svojih člankov.
So pa Zeleni na zelo dobri poti, da postanejo del nove vlade.
Politični teren v Nemčiji ostaja razdrobljen. Trenutno je v bundestagu sedem strank, toliko jih bo verjetno tudi v prihodnje. Edina stranka, s katero nihče noče sodelovati, je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Porast AfD, ki se je dolgo zdel nezadržen, se je sicer ustavil in stranka bo letos le stežka ponovila uspeh iz leta 2017, ko je postala največja opozicijska stranka v bundestagu.
Najbolj nepredvidljive volitve doslej
Še ena posebnost tokratnih volitev izhaja iz dejstva, da potekajo v senci ene najhujših kriz po koncu druge svetovne vojne: pandemije novega koronavirusa. Ta je odločilno vplivala ne le na izbor tem, ampak tudi na tehnične in organizacijske predpostavke, ocenjuje nemška zvezna agencija za državljansko vzgojo (bpb), saj se je volilna tekma v veliki meri preselila na splet.
Zgovorno drugačna od prejšnjih je tudi vsebinska agenda volilne kampanje. Prvič doslej so v središču pozornosti ukrepi za varovanje podnebja, kar je tudi eden od razlogov in obenem posledic vzpona Zelenih. Še dodatno so ta pereč problem v ospredje potisnile julijske katastrofalne poplave na zahodu Nemčije, ki so jih strokovnjaki pripisali globalnemu segrevanju.
Letošnje volitve so vsekakor bolj nepredvidljive, kot so bili Nemci navajeni v preteklosti. Rezultat, ki ga napovedujejo ankete, je bistveno drugačen od tistega, ki se je nakazoval lani ali celo pred dvema mesecema. Večina poznavalcev za nedeljo napoveduje napet volilni večer. Zaenkrat je gotovo le to, da se bodo morali Nemci navaditi na nov obraz v kanclerskem uradu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!