Nemčija zaostrila nadzor: "Zaščita na zunanjih mejah EU ni učinkovita"

Novi nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je pred dnevi odredil strožji nadzor na nemških mejah z namenom omejitve nezakonitih prihodov prebežnikov in priseljevanja. Državljani, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije in ne bodo imeli vizuma za vstop v Nemčijo, bodo na meji zavrnjeni. To se bo zgodilo tudi prosilcem za azil brez veljavnih vstopnih dokumentov in tistim, ki so že vložili prošnjo za azil v kateri drugi državi EU.

Po poročanju portala Deutsche Welle (DW) je Dobrindt dejal, da ima nemška zvezna policija zdaj možnost, da prebežnikom zavrne vstop v državo, o zavrnitvi pa bodo odločali po posameznih primerih. Nosečnicam, bolnim osebam, mladoletnikom brez spremstva in drugim posameznikom iz ranljivih skupin vstopa ne bodo zavrnili.

Kakšni so razlogi za spremembe migracijske politike?

Nova odredba temelji na eni od ključnih predvolilnih obljub novega nemškega kanclerja Friedricha Merza (CDU), da želi poostriti nadzor na nemških mejah takoj po prevzemu mandata. Notranji minister Dobrindt upa, da bo ukrep odvrnil prebežnike od vstopa v državo. Ob tem pa je tudi cilj, da bi spodbudili sosednje države, da bi prebežnikom onemogočile prehod do Nemčije. Nemčija ima kopenske meje z devetimi državami.

Vodja kanclerjevega kabineta, ki ima v Nemčiji tudi status ministra, Thorsten Frei je v nedeljo za nemško javno radiotelevizijo ARD dejal, da so sprejeti ukrepi potrebni zaradi neučinkovite zaščite zunanjih meja Evropske unije. Po njegovih besedah je treba migracije "zmanjšati na sprejemljivo raven".

Iz številnih nemških mest in občin je v zadnjih letih mogoče slišati pritožbe zaradi preobremenjenosti šol, naraščajočih stroškov stanovanj in preobremenjenega zdravstvenega sistema. Mnogi te probleme povezujejo z množičnim priseljevanjem tujcev v Nemčijo v zadnjih desetih letih.

Odločitev nekdanje kanclerke Merkel preklicali

Leta 2015, v času, ko je v Evropo in na nemške meje vsak dan prihajalo na tisoče prebežnikov iz Sirije, sta se nekdanja kanclerka Angela Merkel in takratni notranji minister Thomas de Maizere odločila, da Nemčija na meji ne bo zavrnila nobenega prosilca za azil.

Alexander Dobrindt je zdaj to odločitev preklical. So pa zavrnitve beguncev na meji tudi sporne iz pravnega vidika. Eden od členov nemškega zakona o azilu določa, da je tujcem mogoče na meji zavrniti vstop v državo, če vanjo vstopajo iz tretje varne države. Ker so vse sosednje države, na katere meji Nemčija, označene kot varne, bi Nemčija lahko begunce na meji tudi zavračala, saj ji to dovoljuje lasten zakon.

A evropska zakonodaja predpisuje, da je treba najprej ugotoviti, katera država je pristojna za obravnavo prebežnikove prošnje za azil. Običajno je to država EU, v katero prebežnik prvič vstopi na ozemlje Unije. Dejansko pa so številni prebežniki nadaljevali pot v Nemčijo, kjer so številnim tudi omogočili, da so ostali.

Ima pa nova nemška vlada možnost, da bi lahko razglasila tudi izredne razmere po 72. členu pogodbe EU, ki omogoča začasno odstopanje od evropskega prava zaradi vzdrževanja javnega reda in miru ter notranje varnosti.

Kancler Merz je sicer minuli konec tedna v Bruslju zagotovil, da niti on niti kateri od njegovih ministrov ni razglasil izrednih razmer v državi. Nekdanji predsednik nemškega zveznega ustavnega sodišča Hans-Jürgen Papier je za enega od tamkajšnjih časopisov dejal, da je zavrnitev vstopa v državo prosilcem za azil zakonita.

"Po mojem mnenju je del neodtujljive pravice države do suverenosti tudi to, da ne dovoli vstopa vsaki osebi, ki izreče besedo 'azil'. Nemško pravo to omogoča, prav tako evropsko," je dejal.

Odzivi političnih strank so različni

Medtem ko levo usmerjene stranke v nemškem parlamentu kritizirajo odločitev nove vlade, pa na drugi strani nekatere menijo, da Merz za zdaj še ni naredil dovolj. Po poročanju portala DW je sopredsednica poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge načrt o zavračanju prebežnikov na nemških mejah označila za "očitno kršitev evropskega prava".

Kritični so bili tudi v Levici, sopredsednik poslanske skupine Sören Pellmann je dejal, da "tisti, ki vodijo desno politiko iz strahu pred desnico, lahko samo izgubijo". Ob tem je napovedal, da bo njegova poslanska skupina novim ukrepom nasprotovala.

Socialdemokrati (SPD), ki so koalicijski partner v vladi, pa pozivajo k tesnejšemu usklajevanju ukrepov s sosednjimi državami, ki so kritične do odločitve Merzeve vlade o zaostrovanju migracijske politike.

Na drugi strani pa v skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (Afd) menijo, da bi bilo dobro, če bi se Nemčija še bolj zaprla. Vodja stranke Alice Weidel je dejala, da je Merz obljubljal spremembo migracijske politike z jasnimi ukrepi proti množičnemu priseljevanju, a je po njenem mnenju vlada z dosedanjimi ukrepi razočarala.

Sosednje države so zaskrbljene

Zaradi zaostrovanja nemške migracijske politike sta sosednji Švica in Poljska že izrazili zaskrbljenost. Državi se namreč bojita, da bosta morali sprejeti veliko število zavrnjenih prebežnikov, ki jim na meji ne bodo dovolili vstopa v Nemčijo.

A Merz vztraja, da se je s sosednjimi državami posvetoval. "Nemčija pri tem ni sama. Usklajujemo se z evropskimi sosedami," je dejal v Bruslju. Kot poroča portal DW, se zdi, da namerava nemška vlada z uvajanjem strožjih pravil spodbuditi podobno ukrepanje tudi na ravni celotne Evropske unije. Vodja kanclerjevega kabineta Frei je dejal, da se želi nova nemška vlada pri posodabljanju migracijske politike "opreti na druge prednostno evropske ukrepe".

Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da so v številnih državah članicah EU na oblasti stranke, ki nasprotujejo priseljevanju in se zavzemajo za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v EU. Evropska unija je sicer aprila lani sprejela dolgo pričakovani migracijski pakt, ki uvaja nekoliko strožjo azilno zakonodajo, ki pa se še ne izvaja v celoti.

V načrtu je tudi reforma azilnega sistema EU, ki bo med drugim določala, da se bo o prošnjah za azil v prihodnosti, ki jih bodo vložili prebežniki z majhnimi možnostmi za bivanje na območju Unije, odločalo na vstopnih točkah, ki bodo zunaj meje EU.

Thorsten Frei je bil kritičen, da je do sprejema nove evropske migracijske politike prišlo prepozno in da so ukrepi, ki jih migracijski pakt uvaja, nezadostni. Za DW je dejal, da je to tudi razlog, da je 16 vlad EU pozvalo Evropsko komisijo k reviziji migracijskega pakta.

Na mejah že zavračajo prebežnike

Nemški časnik Bild am Sonntag je že objavil prve statistične podatke novega ukrepa. Nemška zvezna policija je prvih dveh dneh zabeležila 365 nezakonitih poskusov vstopa v državo, vstop so zavrnili 286 osebam, od tega jih je 19 na meji zaprosilo za azil. Med razlogi za zavrnitev vstopa omenjeni časnik navaja, da prebežniki niso imeli veljavnih vizumov, ponarejene dokumente ali pa že izrečeno prepoved vstopa v državo.

Nemški policisti so aretirali tudi 14 tihotapcev, izvršenih je bilo 48 zapornih nalogov ter pridržanih devet oseb, ki so bile označene kot skrajneži oziroma islamisti ob vstopu v državo.