"Nemški Pelicot": obsodili moškega, ki je omamljal in posiljeval nezavestno ženo

Moškega iz Nemčije je sodišče spoznalo za krivega, da je svojo ženo več let omamljal z drogami in jo nezavestno posiljeval ter posnetke svojih zločinov delil na internetu. Primer je sprožil primerjave s sojenjem Dominiqueu Pelicotu v Franciji.

Fernando P., 61-letni šolski hišnik, je bil spoznan za krivega zlorabljanja žene v njunem skupnem domu, dejanja je snemal in posnetke nato brez vednosti žrtve delil na spletu.

Sodišče v Aachnu v zahodni Nemčiji mu je v petek izreklo kazen osem let in šest mesecev zapora. Zoper sodbo je mogoče vložiti pritožbo.

Po navedbah sodišča je moški v 34 primerih kršil "najbolj intimno sfero zasebnega življenja in osebnostnih pravic s slikovnimi posnetki, pri čemer je šlo v štirih primerih za hudo posilstvo in nevarno telesno poškodbo". Obsojen je bil še za spolno prisilo in spolni napad.

"Obtoženi je svojo ženo v zakonskem domu večkrat skrivaj omamil in jo spolno zlorabil," je sodišče zapisalo v izjavi. "Dejanja je tudi snemal ter posnetke delil z drugimi uporabniki v skupinskih klepetih in na spletnih platformah."

Sodišče mu je očitana kazniva dejanja, ki so se raztezala čez skoraj 15 let, dokazalo za obdobje med letoma 2018 in 2024.

Sodba je bila izrečena natanko leto dni po tem, ko so Francoza Pelicota – ki je skoraj deset let prek spletne klepetalnice nagovarjal več deset neznancev, naj posilijo in zlorabijo njegovo takratno ženo Gisèle – spoznali za krivega hudega posilstva. V tem primeru je bilo še 49 drugih moških spoznanih za krive posilstva ali spolnega napada.

Primer Pelicot je pretresel svet in v Franciji sprožil širši družbeni obračun z nasiljem na podlagi spola in mizoginijo.

"Zelo pomemben primer"

Primer iz Aachna je po navedbah civilnodružbene organizacije Nur Ja heißt Ja prvi takšne vrste, o katerem so odločala nemška sodišča. Ime skupine, ki v prevodu pomeni "Samo ja pomeni ja", poudarja njeno poslanstvo, da spremeni način, kako je posilstvo opredeljeno v zakonodaji.

Lani so preiskovalni novinarji iz Hamburga razkrili dokaze o moškem, ki je kar 14 let na spletni strani za odrasle domnevno delil videoposnetke, na katerih je vidno omamljanje in posiljevanje njegove žene. Vendar moški nikoli ni bil obtožen; leta 2024 je umrl.

Primer iz Aachna je "zelo pomemben", je dejala Jill S., aktivistka iz organizacije Nur Ja heißt Ja, ki je CNN zaprosila, naj zaradi spletnih zlorab ne objavijo njenega priimka, saj "gre za primer, ki na neki način pokaže, kje so vrzeli v našem pravnem sistemu," je povedala za CNN pred petkovo sodbo.

V Nemčiji je bilo soglasje tradicionalno opredeljeno po načelu "ne pomeni ne", za katerega zagovorniki pravic žrtev opozarjajo, da žrtvam spolnih zlorab – zlasti tistim, ki so bile omamljene, kot v primeru iz Aachna – odvzema možnost, da bi lahko jasno in izrecno privolile v spolna dejanja.

Organizacija Nur Ja heißt Ja si prizadeva, da bi nemška vlada spremenila opredelitev posilstva in vanjo vključila načelo "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju sedanja zakonodaja še vedno nalaga breme žrtvam, da se morajo verbalno upirati posilstvu in drugim oblikam spolnega nasilja.

"Kot pri vsaki temi, povezani s spolnim nasiljem, tudi te vlada ne jemlje zelo resno," je dejala Jill S.

Primer iz Aachna po mnenju zagovornikov pravic žrtev razkriva še en ključen problem: posedovanje posnetkov posilstev je v Nemčiji trenutno zakonito.

V organizaciji Nur Ja heißt Ja upajo, da bi se to kmalu lahko spremenilo, saj je Kathrin Wahlmann, ministrica za pravosodje v zvezni deželi Spodnja Saška, sprožila deželno kampanjo za kriminalizacijo posedovanja takšnih posnetkov.

Spletna univerza nasilja

Tudi čez mejo v Franciji poslanka Sandrine Josso meni, da je treba zakonodajo prilagoditi, da bi ženske zaščitili pred takšnimi oblikami zlorab. Zanjo je to vprašanje osebno. Novembra 2023 naj bi jo na zabavi omamil takrat 66-letni francoski senator Joël Guerriau.

Zoper njega je vložila kazensko ovadbo, sojenje pa se bo začelo januarja. Guerriau je vse obtožbe zanikal.

"Mislim, da današnja zakonodaja nima zadostne podlage v resničnosti," je Josso povedala za CNN in dodala, da po njenem mnenju veljavni zakoni ne upoštevajo, kako spletni svet spodbuja posebne ekosisteme zlorab.

"Družbena omrežja so to (spolne zlorabe) omogočila, ker se tam oblikujejo skupnosti, ki si izmenjujejo nasvete – v bistvu izpopolnjujejo in profesionalizirajo svoje metode. Prav to je tisto, kar je tako skrb vzbujajoče," je dejala.

Tako Pelicot kot Fernando P. sta svoje zlorabljajoče vsebine delila na spletu.

Josso je dejala, da so spletne strani in klepetalnice, na katerih se pojavlja vsebina s posilstvi, podobne "spletni univerzi nasilja", kjer se moški med seboj učijo, kako omamljati svoje partnerke, ter uživajo v deljenju posnetkov domnevnih kaznivih dejanj.

Po besedah Jill S. imajo spletne platforme in vlade veliko odgovornosti pri spopadanju s širjenjem in razmnoževanjem takšnih vsebin. "Mislim, da je žalostno predvsem to, da so se vsi ti moški počutili zelo, zelo varne pri deljenju teh vsebin, pri njihovem nalaganju na splet in pri tem, da so doma na svojih prenosnikih hranili na tisoče videoposnetkov," je dejala.