Menu Item
Nemčijo pretresa politična kriza, saj je razpadla t. i. semaforska koalicija strank socialnih demokratov (SPD), liberalcev (FDP) in Zelenih. Kaj je pripeljalo do trenutne krize in kdo bo Nemčijo vodil v prihodnje?
Nemčija se je znašla v politični krizi, potem ko so iz tako imenovane semaforske koalicije izstopili liberalci (FDP). To se je zgodilo po tem, ko je nemški kancler Olaf Scholz (SPD) minulo sredo razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz vrst FDP, skupaj z njim pa sta vladne vrste zapustila še dva od preostalih treh strankinih ministrov. Na položaju je ostal zgolj prometni minister Volker Wissing, ki je sporočil, da zapušča stranko FDP.
Scholz je že napovedal glasovanje o zaupnici, ki je predpogoj za razpis predčasnih volitev. Ključno vprašanje, ki si ga te dni mnogi zastavljajo, je, kdaj bodo v Nemčiji predčasne volitve in kaj politična kriza v takšni velesili pomeni za njeno prihodnost, prihodnost Evrope ter vojni žarišči v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Kaj je bila semaforska koalicija?
Olaf Scholz je po zmagi na zveznih volitvah leta 2021 stranko SPD popeljal do tesne zmage, to pa mu je omogočilo, da je lahko začel sestavljati novo nemško vlado. Na koalicijska pogajanja je povabil Zelene in liberalno stranko FDP. Te tri stranke so nato 7. decembra podpisale koalicijski sporazum, le dan kasneje pa je bila vlada s kanclerjem Scholzem na čelu tudi uradno potrjena v nemškem bundestagu.
Koalicija je zaradi barv strank – rdeče, rumene, zelene – dobila ime semaforska koalicija. Tudi kancler Scholz je ob potrditvi vladne ekipe konec leta 2021 dejal, da bo “ta semaforska koalicija Nemčijo usmerjala kot semafor na cestah”.
Že ob začetku mandata te koalicije so se pojavile špekulacije, da bo tako raznolika vladna ekipa težko prikrmarila do konca mandata. Ob tem se je Nemčija znašla tudi na razpotju, saj se je po 16 letih na čelu države s položaja kanclerke poslovila Angela Merkel.
Zakaj je koalicija razpadla?
Zadnji žebelj v krsto koalicije je zabil prav kancler Olaf Scholz, ko je minulo sredo po večmesečnih nesoglasjih glede krpanja večmilijardne luknje v proračunu in vse bolj šepajočem nemškem gospodarstvu razrešil finančnega ministra iz vrst liberalne FDP Christiana Lindnerja. Linderjevemu odhodu iz vladnih vrst sta sledila še dva strankina ministra, del vladne ekipe je ostal le prometni minister Wissing.
Zakaj je prišlo do razhajanj med Scholzem in Lindnerjem?
Srž spora med nemškim kanclerjem in finančnim ministrom je predstavljalo sprejetje novega proračuna, ob tem pa nista mogla najti skupnega jezika, kako bi v državi oživila gospodarsko rast. Ker so ekonomski kazalniki pokazali, da nemško gospodarstvo že dve leti beleži krčenje, je finančni minister Lindner predlagal sprejetje obsežnega svežnja ukrepov, med njimi pa je predlagal znižanje davka na dohodek pravnih oseb, omilitev podnebnih predpisov in znižanje socialnih prispevkov.
Olaf Scholz je na drugi strani želel povečati porabo z večjim zadolževanjem, ob tem pa so skupaj z Zelenimi podpirali, da Nemčija še naprej zagotavlja podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Lindner se s tem ni strinjal, FDP je po poročanju dobro obveščenega bruseljskega portala Politico pripravila tudi neuradni dokument z vrsto liberalnih ukrepov na 18 straneh.
Ti predlogi pa so sodu izbili dno, saj niso bili sprejemljivi ne za Scholza ne za predsednika Zelenih Roberta Habecka. Finančni minister Christian Lindner prav tako ni podpiral reforme dolžniške zavore – varovalke pred previsokim zadolževanjem države, ki zapoveduje uravnotežen proračun.
Koalicija se na napoved Volkswagna glede zaprtja tovarn ni odzvala enotno
Nemško gospodarstvo, natančneje avtomobilska industrija, se je še posebej močno zatresla konec oktobra, ko je nemški avtomobilski velikan Volkswagen napovedal, da načrtuje zaprtje vsaj treh tovarn, posledično pa bo prišlo do množičnega odpuščanja delavcev.
Alarmi so začeli zvoniti tudi v nemški vladi, a ta se na to krizo ni odzvala enotno. Nemški kancler Olaf Scholz je organiziral sestanek z najpomembnejšimi direktorji podjetij, vodji sindikatov in industrijske lobiste, ni pa povabil gospodarskega ministra Roberta Habecka in finančnega ministra Lindnerja.
Za tem je tudi Lindner sklical sestanek z gospodarstveniki, vodja Zelenih Habeck pa je sam predstavil lasten načrt za subvencije za podjetja in investitorje. Že takrat so se slišale številne kritike na račun vlade, ki se na krizo v avtomobilski industriji ni znala odzvati enotno.
Kaj nemška politična kriza pomeni za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni proti Rusiji?
Kljub politični krizi v državi je nemška vlada sporočila, da podpora Ukrajini ni ogrožena. “Pomoč Ukrajini – finančna in v obliki orožja – je zagotovljena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni skupine G7,” je v petek izpostavila tiskovna predstavnica nemške vlade Christiane Hoffman. V osnutku proračuna Nemčija v letu 2025 načrtuje 4,4 milijarde evrov podpore Ukrajini, kar je sicer nekaj manj kot letos.
Med zavezniškimi silami je Nemčija druga največja finančna podpornica Ukrajine, čeprav zavrača tako vztrajne ukrajinske pozive po dobavi manevrirnih raket taurus z dosegom 500 kilometrov kot tudi zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po takojšnjem povabilu Ukrajini za včlanitev v zvezo Nato.
Kdaj bi lahko bile predčasne volitve?
Teoretično bi lahko Scholz vodil manjšinsko vlado tudi do rednih zveznih volitev v septembru 2025, za potrditev ključnih zakonov pa bi potreboval tudi pomoč opozicije. A Scholz je še pred koncem preteklega tedna dobil košarico od konservativne krščansko-demokratske unije CDU/CSU. Sprva je sicer napovedal, da bi lahko v bundestagu glasovanje o nezaupnici opravili 15. januarja in bi lahko bile predčasne volitve konec marca prihodnje leto.
A vrstili so se pozivi – predvsem opozicijskih CDU in Alternative za Nemčijo (AfD) –, naj gre Scholz po nezaupnico že prej. Nemški kancler je v nedeljo to možnost ocenil kot verjetno, če bo glede tega našel konsenz tudi v opoziciji.
“Če se bodo vsi strinjali, mi ne bo predstavljalo nobenega problema, če grem že pred božičem po zaupnico,” je dejal Scholz. Če Scholz v bundestagu ne bo dobil zaupnice, potem ima nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier 21 dni časa, da razpusti parlament, nove volitve pa bi morale biti izvedene najkasneje dva meseca za tem.
V nemškem parlamentu bodo sicer v torek na pristojnem odboru razpravljali o morebitnih najboljših terminih za predčasne volitve s predstavniki državne volilne komisije iz vidika praktičnosti organizacije volitev, poročajo nemški mediji.
Kaj o politični krizi pravi nemški predsednik?
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je dejal, da je pripravljen razpustiti parlament, vendar to lahko stori šele po tem, ko bundestag zaupnice Olafu Scholzu ne bo izglasoval. “Zdaj ni čas za taktiziranje in prerekanje, ampak za razum in odgovornost. Konec koalicije ni konec sveta. Gre za politično krizo, ki jo moramo in jo bomo pustili za sabo,” je dejal in dodal, da Nemčija potrebuje stabilno večino in sposobno vlado.
Kdo bi lahko vodil prihodnjo nemško vlado?
Po zadnjih raziskavah javnega mnenja – bile so opravljene pred padcem semaforske koalicije – bi največ glasov volilk in volicev prejelo opozicijsko konservativno zavezništvo CDU/CSU. Ankete konservativnemu zavezništvu napovedujejo med 30 in 34 odstotki glasov, na zveznih volitvah leta 2021 pa je prejelo 24,1 odstotka glasov.
Na drugem mestu je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji ankete napovedujejo rezultat med 16 in 19 odstotki. Za primerjavo: AfD je na zveznih volitvah leta 2021 prejela 10,4 odstotka glasov.
Med volilci pa se je močno znižala priljubljenost stranke SPD kanclerja Olafa Scholza. Zmagovalka zadnjih zveznih volitev je pred tremi leti prejela skoraj 26 odstotkov glasov, trenutno pa ji ankete javnega mnenja napovedujejo rezultat med 14 in 18 odstotki. Nižjo priljubljenost kot na volitvah leta 2021 so zabeležili tudi Zeleni, ki jih trenutno podpira med devet in 12 odstotki vprašanih, liberalno FDP pa trenutno podpira od tri do pet odstotkov anketiranih volilcev.
Med šestimi in devetimi odstotki se trenutno giblje tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je na nemško politično sceno vstopilo šele letos, a je stranka na junijskih evropskih volitvah dobila šest evropskih poslancev, ob tem pa je bila uspešna tudi na treh deželnih volitvah. BSW se sicer profilira kot leva populistična stranka, je evroskeptična stranka, nasprotuje zelenim politikam in podpori Nemčije vojni v Ukrajini. Čeprav gre za novinko na nemškem političnem parketu, mnogi stranko BSW že vidijo kot morebiten potencialen jeziček na tehtnici pri sestavljanju nove koalicije.
Analitiki ocenjujejo, da bo konservativno zavezništvo CDU/CSU dobilo največ glasov na predčasnih volitvah, a ne dovolj za samostojno vladanje, zato bo moralo skleniti koalicijo. Njenega naravnega partnerja sicer predstavljajo liberalci FDP, a obstaja verjetnost, da stranka morda ne bo dosegla parlamentarnega praga, ki je določen pri petih odstotkih. Poznavalci zato menijo, da je zelo verjetna velika koalicija konservativcev CDU/CSU na čelu s Friedrichom Merzem in SPD. Vse stranke so sicer zavrnile možnost sodelovanja s skrajno desno stranko AfD.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje