Menu Item
Malezija, druga največja proizvajalka palmovega olja na svetu, se spopada z ogromnimi pritiski trgovskih partneric. Industriji, povezani s palmovim oljem, očitajo neusmiljeno krčenje gozdov in sodobno suženjstvo. Malezijska vlada se je odločila, da stvar reši po svoje in se otrese kritik. Kot diplomatsko orodje bo uporabila opice. Kako? Trgovskim partnericam bo podarila orangutane, ki veljajo za ogroženo živalsko vrsto.
Palmovo olje se pogosto znajde med kritikami. Glasne so predvsem okoljevarstvene in človekoljubne organizacije, na visoko vsebnost zdravju škodljivih nasičenih maščob opozarja tudi zdravstvena stroka.
Po drugi strani pa je po podatkih Združenih narodov (ZN) preživetje 17 milijonov ljudi po svetu odvisno od industrije, povezane s palmovim oljem. Na nacionalni ravni držav proizvajalk ta industrija spodbuja rast in zmanjševanje revščine, obenem pa na lokalni skupnosti pušča tudi črni madež. Rast industrije palmovega olja v Maleziji, drugi največji proizvajalki tega olja, je povzročila porast lokalne korupcije, tamkajšnji guvernerji pa tekmujejo za tuji kapital tudi tako, da ponujajo poceni zemljo in delovno silo. V porastu je sodobno suženjstvo, okoljevarstveniki pa opozarjajo tudi, da zaradi naraščajočega povpraševanja po palmovem olju izginjajo ogromne površine gozdov.
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je po navedbah ZN proizvodnja palmovega olja povečala za več kot 500 odstotkov. Palmovo olje najdemo v številnih izdelkih. Na slovenskih trgovskih policah je pogosto v keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih, so poročali na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Nasičene maščobe v palmovem olju je treba uživati zmerno, saj čezmerno uživanje poveča možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni. Poleg tega med procesom rafinacije nastajajo procesna onesnaževala na osnovi glicerola, ki po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) pomenijo tveganje za zdravje ljudi.
Problematika je kompleksna, različne institucije pa iščejo rešitev, ki bo ugodna tako za okolje kot lokalno prebivalstvo.
Malezija ubrala drugo pot
Malezijska oblast je ubrala svojo pot. Državam, ki bodo kupovale njeno palmovo olje, bo podarila orangutane. To je del strategije “diplomacije z orangutani”, s katero se želi otresti okoljskega črnega madeža industrije palmovega olja, zaradi katerega je vse večji del javnosti zaskrbljen. Države po vsem svetu in njihove državljane želijo prepričati, da je Malezija trajnostna proizvajalka palmovega olja ter da se zavzema za trajnostno varstvo gozdov in okolja, okoljevarstvena skrb pa je zato odveč, besede tamkajšnjega ministra za plantaže in blago Joharija Abdula Ghanija navaja Guardian.
Orangutani, kot darilo trgovskim partnericam, kot so EU, Indija ali Kitajska, bi predstavljali “dokaz, da je Malezija zavezana ohranjanju biotske raznovrstnosti”, je še pristavil Abdul Ghani.
Malezija je kot svoj zgled vzela t. i. diplomacijo s pandami, ki jo je v preteklosti uporabljala Kitajska, v zadnjih letih pa je znova aktualna. Pande so postale orodje diplomacije. Nekateri menijo, da gre v nekaterih primerih za pozitivno potezo. Država namreč tujim živalskim vrtom za slab miljon evrov posodi pandi, ki ju nato vrnejo na Kitajsko, denar pa se porabi za ohranjanje vrste.
Odziv malezijske oblasti sledi vse večjim pritiskom trgovskih partneric. Evropska unija na primer je lansko leto prepovedala uvoz blaga, ki je povezan s krčenjem gozda. V Maleziji so nov zakon takrat kritizirali in ga označili za diskriminatornega.
Znanstveni in pravni premisleki
Je podarjanje orangutanov, ogrožene živalske vrste, pravi način? Po mnenju organizacij za divje živali ni.
Orangutani v divjini so danes prava redkost. Najdemo jih lahko le še na otokih Borneo in Sumatra, Malezija pa je tako ena od dveh držav na svetu, kjer domuje ta opičja vrsta. Svetovni sklad za naravo (WWF) je ob tem s prstom pokazal na izjemno pomembno vlogo teh živali za ohranjanje zdravega ekosistema, ki ga potrebujemo za čist zrak, svežo vodo, stabilnost tal in blaženje podnebnih sprememb.
Orangutanov pa je zaradi netrajnostne sečnje, rabe zemljišč in spreminjanja gozdov za potrebe kmetijstva in razvoja infrastrukture vse manj. Pred stotimi leti je na teh dveh otokih verjetno živelo približno 230.000 orangutanov, sedaj pa je njihova številka po navedbah WWF ocenjena na približno 112.200, zaradi česar je vrsta (kritično) ogrožena.
Organizacije za divje živali so malezijsko vlado pozvale, da premisli o svoji strategiji in najde nov način, kako bodo javnosti predstavili svojo zavezanost k trajnosti, še poroča Guardian.
“Čeprav razumemo, da je orangutanska diplomacija ena od številnih možnosti za reševanje tega vprašanja, je ključnega pomena, da preučimo tudi druge alternativne diplomatske ukrepe, s katerimi bomo izboljšali odnose z EU,” so dejali v okoljevarstveni organizaciji Wildlife Malaysia. Po njihovem zamisel o diplomaciji z orangutani zahteva obsežne znanstvene in pravne raziskave. Sredstva, ki bi jih porabili za diplomacijo z orangutani, bi bilo bolje usmeriti neposredno v prizadevanje za ohranjanje te vrste in njihovega habitata.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!