Izrael ne pristaja na prekinitev ognja v Gazi. Netanjahu: Čas je za vojno

Izrael je zaradi podpore napadu gibanja Hamas začasno zamrznil plačila iz naslova davkov in carin palestinski upravi na Zahodnem bregu, je danes sporočil izraelski finančni minister Bezalel Smotrič. Pojasnil je, da je kabinet premierja Benjamina Netanjahuja sicer zaprosil, naj zadevo preuči, a da so plačila do sprejetja odločitve vseeno ustavili.

"Dokler ne bo sprejeta odločitev, ustavljamo plačila," je skrajno desni minister zapisal na družbenem omrežju X in dodal, da je Netanjahujev kabinet zaprosil, naj v kratkem času preuči, ali naj s plačili nadaljujejo.

Ob tem se je skliceval na montažo izjav predstavnikov stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, v katerih so napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in poboji, ki so sledili, opisani kot del "oboroženega odpora" Palestincev proti izraelski okupaciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da Izrael ne bo pristal na prekinitev ognja v Gazi. "Izrael ni začel te vojne, a bo v njej zmagal," je povedal in dodal, da se Izrael bori proti "barbarskim silam". 

Povedal je še, da tako kot Združene države Amerike "niso privolile v prekinitev ognja po bombardiranju Pearl Harborja ali po terorističnem napadu 911, tudi Izrael ne bo pristal na prekinitev sovražnosti s Hamasom po grozljivih napadih 7. oktobra."

Po njegovem so pozivi k prekinitvi ognja pozivi Izraelu, "naj se preda Hamasu, naj se preda terorizmu, naj se preda barbarstvu. To se ne bo zgodilo", je prepričan Netanjahu. "Kot pravi Sveto pismo, je čas za mir in čas za vojno. Zdaj je čas za vojno," je še dodal. 

Po navedbah Netanjahuja izraelska vojska postopoma "širi kopenski vstop na območje Gaze" in "sistematično napreduje korak za korakom". Ob tem si, kot je dejal, še naprej prizadeva za osvoboditev talcev, ki jih je Hamas ugrabil v začetku oktobra. Teh naj bi bilo po zadnjih podatkih 239.

"Operacija celo ustvarja priložnosti za (njihovo) osvoboditev in ne bomo jih zamudili," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril skrajno desni izraelski premier Netanjahu, ki se v luči negotove usode talcev sooča z vse večjim pritiskom.

Izraelsko vojakinjo, ki jo je 7. oktobra ugrabil Hamas, je izraelska vojska rešila med kopenskimi operacijami v Gazi. 

"Vojakinjo so zdravniško pregledali, dobro se počuti in se je srečala s svojo družino," je zapisala izraelska vojska. Dodali so še, da bodo še naprej prizadevali za izpustitev taolcev. 

Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je danes v Varnostnem svetu ZN na zasedanju na temo razmer v Siriji povedal, da se nestabilnost in nasilje povečujeta, smiselnega političnega procesa pa ni.

Opozoril je, da je Sirija na najnevarnejši točki v zadnjem času, ker se je tja začel prelivati spopad med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.

"Danes opozarjam, da so razmere najnevarnejše v zadnjem času. Poleg nasilja, ki izvira iz samega sirskega konflikta, se prebivalci Sirije zdaj soočajo z grozljivo možnostjo morebitne širše eskalacije. Prelitje spopadov v Sirijo ni le tveganje, ampak se je že začelo" je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Pedersen.

Izrael je v ponedeljek sporočil, da je izvedel zračne napade na vojaško infrastrukturo v Siriji, ki ima podporo Irana, ta pa med drugim oskrbuje z orožjem tudi Hamas in libanonsko proiransko milico Hezbolah. Ta mesec je prišlo tudi do več napadov na ameriške in druge zavezniške enote v Iraku in Siriji, ZDA pa so odgovorile z zračnimi napadi.

Edem Wosornu z Oddelka ZN za humanitarne zadeve je ob tem v Varnostnem svetu potrdil, da so se humanitarne razmere v Siriji le še poslabšale, poroča AFP. "Ta mesec so se na več območjih na severu Sirije spopadi okrepili. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se bliža zima, v Siriji pa okrog 5,7 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč," je dejal.

Libanonski začasni predsednik vlade Nadžib Mikati je danes izjavil, da si prizadeva preprečiti vstop Libanona v vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, potem ko se je v zadnjih tednih zvrstilo več incidentov in spopadov na libanonsko-izraelski meji. Ob tem je poudaril potrebo po prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in Hamasom.

"Opravljam svojo dolžnost, da preprečim vstop Libanona v vojno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Mikati, ki je sicer v dobrih odnosih z libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah, s katerim si je izraelska vojska od 7. oktobra na meji med Izraelom in Libanonom večkrat izmenjala topniški ogenj.

Po besedah premierja je Libanon, ki ga že dolgo pesti huda gospodarska kriza, državo pa že približno leto in pol vodi prehodna vlada, v središču viharja. Kot je dejal, sam nima jasnega odgovora na vprašanje, ali se državi obeta vojna, saj da je to odvisno od razvoja dogodkov v regiji.

"Hezbolah za zdaj situacijo upravlja racionalno in modro," je ocenil Mikati in dodal, da "pravila igre ostajajo omejena". Kljub temu je izrazil bojazen, da bi se nasilje v regiji razširilo, in poudaril potrebo po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Po neuspešnem glasovanju o štirih dosedanjih predlogih resolucij v Varnostnem svetu Združenih narodov o vojni med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi, danes v New Yorku potekajo posvetovanja za zaprtimi vrati o predlogu resolucije desetih nestalnih članic tega najpomembnejšega organa ZN.

Medtem ko Varnostni svet doslej ni bil zmožen sprejeti resolucije, je konec spopadov in neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo prejšnji teden z resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, podprla Generalna skupščina ZN. Vendar njene resolucije nimajo enake teže mednarodnega zakona, kot jo imajo resolucije Varnostnega sveta.

Po neuspehih dveh ruskih predlogov in po enega ameriškega ter brazilskega, pri oblikovanju novega predloga, ki bi bil sprejemljiv za zadostno večino brez veta, sodelujejo nestalne oziroma izvoljene članice Varnostnega sveta - Albanija, Brazilija, Ekvador, Gabon, Gana, Japonska, Malta, Mozambik, Švica in Združeni arabski emirati.

Države predlog usklajujejo med seboj, danes pa ga bodo glede na navedbe diplomatskih virov prediskutirale tudi s petimi stalnimi članicami s pravico do veta - to so ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Kot je običajno pri resolucijah, ki zadevajo Izrael, največjo oviro predstavljajo ZDA, ki kritike na račun postopkov te države redno zavračajo.

Posvetovanja potekajo v ozadju današnjega zasedanja Varnostnega sveta o humanitarnem položaju v Gazi na zahtevo Združenih arabskih emiratov. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) bo ob tem poročala o trenutnih razmerah v palestinski enklavi po razširitvi izraelskih vojaških operacij v zadnjih dneh.

Palestinsko gibanje Hamas je danes objavilo videoposnetek treh talk, ki jih je oborožena skupina zajela med vdorom v Izrael 7. oktobra. Na posnetku ena od zajetih žensk kritizira odločitve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, rekoč da nujno potrebujejo prekinitev ognja. Netanjahu je posnetek označil za "kruto psihološko propagando".

Netanjahu je navedel imena in priimke treh žensk s posnetka, ob tem pa obljubil, da bo vse zajete in pogrešane vrnil domov. Od skupno 239 talcev jih je po bilo sicer navedbah Hamasa 50 ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ena od talk v 76-sekundnem posnetku v hebrejščini naslavlja Netanjahuja in ga obtožuje, da talci nosijo breme njegovih političnih, varnostnih, vojaških in diplomatskih neuspehov.

Prebivalci pričajo, da je izraelski dron zadel hišo v središču begunskega centra Jenin, sledilo pa je intenzivno obstreljevanje med izraelsko vojsko in palestinskimi silami.

Izraelski vojaški buldožerji so uničili simbolni slavolok in spomenik iz odpadne pločevine, ki je opozarjal na izraelsko vojaško operacijo leta 2002. Uničenih je tudi nekaj trgovin, piše BBC.

"Videti je kot Gaza," je dejal lokalni novinar. Palestinske zdravstvene ustanove pravijo, da je od 7. oktobra na Zahodnem bregu umrlo 120 Palestincev, nekaj zaradi izraelskih varnostnih sil, nekaj pa zaradi izraelskih naseljencev. Naseljenci so nasilno izpraznili več palestinskih naselij.

Koalicija 30 nevladnih organizacij za človekove pravice v Izraelu je pozvala mednarodno skupnost, naj ustavi val nasilja, ki ga izvajajo naseljenci. "Naseljenci izkoriščajo preusmeritev pozornosti na Gazo, Zahodni breg pa ostaja neopažen," pravijo. Dodajajo, da je treba več pozornosti nameniti tudi povečanemu besu na Palestince, ki se širi po Izraelu.

Kot smo poročali, je sinoči v poslopje letališča v Mahačkali v ruski republiki Dagestan vdrla skupina propalestinskih protestnikov, ki naj bi na letališču iskala izraelske potnike. Letališče so nato preventivno zaprli. Zdaj pa ruski mediji pišejo, da je letališče sedaj zavarovano, ruska agencija za zračni promet pa je sporočila, da so letališče tudi ponovno odprli.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je vdor na letališče pripisal zunanjemu vmešavanju. Pojasnil je, da sovražniki izkoriščajo dogajanje na območju Gaze, da bi širili nemire v Rusiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se medtem sestal s svojimi najvišjimi svetovalci in razpravljal o "poskusih Zahoda, da dogodke na Bližnjem vzhodu izkoristi za razkol ruske družbe", je še dodal Peskov.

Vlade več evropskih držav, med njimi Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Italije, so v zadnjih dneh tarča kritik opozicije in koalicijskih partneric, ker so se vzdržale ali glasovale proti resoluciji Generalne skupščine ZN, ki Izrael poziva k izvajanju humanitarne prekinitve ognja brez obsodbe Hamasa.

Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela resolucijo, v kateri poziva k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja na območju Gaze. Od 193 članic ZN je 120 držav glasovalo za, 14 proti, 45 pa se jih je vzdržalo. Resolucija, ki jo je predlagala Jordanija, navaja še, da morata strani v konfliktu izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Ne omenja pa palestinskega gibanja Hamas in prav zaradi tega sta jo ostro kritizirala Izrael in ZDA, ki sta obsodila tudi odsotnost omembe talcev, ki jih je zajel Hamas.