Menu Item
Ameriški časnik New York Times je vložil tožbo zoper Evropsko komisijo, saj ni objavila sporočil, ki sta si jih izmenjevala predsednica Komisije Ursula von der Leyen in izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla. Dogovarjala sta se o nakupu cepiv zoper covid-19.
Ameriški časnik New York Times je vložil tožbo zoper Evropsko komisijo. Ta namreč ni objavila besedilnih sporočil med predsednico Komisije Ursulo on der Leyen in izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo. Pri časniku trdijo, da je Komisija pravno gledano dolžna objaviti sporočila, ki bi lahko vsebovala informacije o nakupih odmerkov cepiva zoper covid-19, ki so Unijo stala več milijard evrov.
Tožba je bila na Sodišče Evropske unije vložena 25. januarja, v ponedeljek pa je bila objavljena v javnem registru. Podrobnosti tožbe sicer niso bile navedene, jih je pa uspel Politico potrditi s strani dveh virov.
Časnik New York Times komentarjev ni želel podati, v javni izjavi je zapisal le, da “vloži številne zahteve za svobodo informacij in vodi njihovo evidenco”. “V tem trenutku ne moremo komentirati predmeta tožbe,” so zapisali. Tudi pri Evropski komisiji se na tožbo še niso odzvali.
Tožba sledi preiskavi evropske varuhinje človekovih pravic Emily O’Reilly iz januarja 2022, ki je odkrila nepravilnosti pri Komisiji. Tedaj je O’Reilly ocenila, da je šlo za “nepravilno upravljanje” predsednice komisije, v uradnem poročilu pa je uradu von der Leyen naročila, naj poišče in posreduje besedila na podlagi zahteve za dostop do informacij, ki jo je vložil novinar netzpolitik.org Alexander Fante.
Varuhinja je svojo zahtevo upravičila s tem, da tudi besedilna sporočila spadajo med področja uporabe zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov in da sodna praksa EU potrjuje dolžnost institucij Unije, da hranijo vso dokumentacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi.
Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala, da Komisija osebne pisarne von der Leyen ni izrecno pozvala, naj poišče besedilna sporočila. V odgovor na obtožbe pa je evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova zatrdila, da so bila besedilna sporočila morda izbrisana zaradi njihove “kratkotrajne in minljive narave”.
Spomnimo, da je Komisija z von der Leyen na čelu vodila prednakup cepiv proti covidu-19 za 27 držav članic EU. Von der Leyen se je v javnosti aktivno zavzemala za zagotavljanje dostopa do cepiva. Med drugim se je na štiri oči pogovarjala z direktorjem družbe Pfizer Albertom Bourlo. Več kot polovica od 4,2 milijarde odmerkov, ki jih je komisija kupila, je bila od proizvajalcev Pfizer-BioNTech, s čimer sta bili podjetji daleč največja dobavitelja za cepljenje v Uniji. Pogodb, ki so jih sklenili z dobavitelji cepiv, Komisija ni želela razkriti.
Tudi nemški dnevnik Bild je pred časom vložil vrsto tožb zoper Komisijo, v katerih je zahteval razkritje dokumentov v zvezi s pogajanji o nakupu cepiv proti covidu-19, ki so jih izdelali v podjetjih Pfizer/BioNTech in AstraZeneca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje