Nadzorni organ Evropske unije predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen očita, da je skrivala sporočila z generalnim direktorjem Pfizerja o nakupu odmerkov cepiva proti covidu-19, za katera komisija pravi, da so poslovna skrivnost. Več kot polovica odmerkov, ki jih je komisije kupila, je bila od proizvajalcev Pfizer-BioNTech.
Nadzorni organ Evropske unije je danes očital predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, da je skrivala sporočila z generalnim direktorjem Pfizerja o nakupu odmerkov cepiva proti covidu-19. Varuhinja človekovih pravic EU Emily O’Reilly je ocenila, da je šlo za “nepravilno upravljanje” predsednice komisije.
V uradnem priporočilu je uradu von der Leyen naročila, naj poišče in posreduje besedila na podlagi zahteve za dostop do informacij, ki jo je vložil novinar. Varuhinja to upravičuje s tem, da tudi besedilna sporočila spadajo med področja uporabe zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov in da sodna praksa EU potrjuje dolžnost institucij unije, da hranijo vso dokumentacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi.
Komisija se sklicuje na poslovno skrivnost
Evropska komisija, na čelu z von der Leyen, je vodila prednakup cepiv proti covidu-19 za 27 držav članic EU. Von der Leyen se je v javnosti aktivno zavzemala za zagotavljanje dostopa do cepiva. Med drugim se je na štiri oči pogovarjala z direktorjem družbe Pfizer Albertom Bourlo. Več kot polovica od 4,2 milijarde odmerkov, ki jih je komisija kupila, pa je bila od proizvajalcev Pfizer-BioNTech, s čimer sta bili podjetji daleč največja dobavitelja za cepljenje v uniji.
Medtem se komisija sklicuje na poslovno skrivnost in ne želi razkriti ključnih vidikov svojih pogodb z dobavitelji cepiv, zlasti glede cen.
Lani je komisija zavrnila zahtevo po prostem dostopu do informacij o besedilnih sporočilih in ni želela povedati ali besedilna sporočila obstajajo, čeprav jih je von der Leyen sama omenila v enem od intervjujev za medije. Iz komisije so sporočili, da so službi varuha človekovih pravic EU dolžni posredovati le arhivirane dokumente in da besedilna sporočila ali druge oblike takšnih sporočil ne izpolnjujejo teh pogojev, saj so kratkotrajna in načeloma ne vsebujejo pomembnih informacij o dejavnostih ali odločitvah.
Razprava o potezah institucij EU
Sporočila je prvotno zahteval novinar nemškega spletnega portala Netzpolitik Alexander Fanta, potem ko so bila aprila lani sporočila omenjena v enem izmed člankov New York Timesa o prizadevanjih unije za nabavo cepiva proti covidu-19.
Evropska varuhinja človekovih pravic O’Reilly je v kasnejši preiskavi ugotovila, da komisija ni zaprosila urada von der Leyen za iskanje besedilnih sporočil, čeprav je Fanta to izrecno zahteval. Primer je opozoril na naraščajočo razpravo o tem, kako institucije EU ravnajo z besedilnimi sporočili uradnikov, zlasti kadar ta vsebujejo informacije o ključnih političnih odločitvah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje