Nobelova nagrada znanstvenikoma, ki sta pripomogla k razvoju cepiv proti covidu

The Nobel Prize/X

Nobelovo nagrado za medicino sta dobila madžarska znanstvenica Katalin Karikó in ameriški znanstvenik Drew Weissman za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv. To je omogočilo razvoj učinkovitih mRNK cepiv proti covidu. Nagrajenca so po podelitvi preplavila čustva.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino gre v roke madžarski znanstvenici Katalin Kariko in ameriškemu znanstveniku Drewu Weissmanu za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska. Kot je izpostavila žirija, so njune raziskave omogočile razvoj učinkovitih cepiv proti covidu-19.

Kariko in Weissman sta s svojim delom prispevala k razvoju cepiv brez primere v času “ene največjih groženj zdravju ljudi v novejši dobi”, je inštitut poudaril ob razglasitvi dobitnikov v švedski prestolnici.

Raziskavo, za katero sta dobila Nobelovo nagrado, sta skupaj izvedla na univerzi v ameriški zvezni državi Pensilvanija.

BREAKING NEWS
The 2023 #NobelPrize in Physiology or Medicine has been awarded to Katalin Karikó and Drew Weissman for their discoveries concerning nucleoside base modifications that enabled the development of effective mRNA vaccines against COVID-19. pic.twitter.com/Y62uJDlNMj

— The Nobel Prize (@NobelPrize) October 2, 2023

Lani je nagrado dobil švedski genetik Svante Pääbo za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka.

Nagrajenca so preplavila čustva

Kariko je nato za švedske medije povedala, da se je ob zmagi počutila neverjetno in da se ob tem dosežku spominja svoje preminule mame, ki je vedno verjela v njeno delo in spremljala Nobelove nagrade. “Poslušala je, ko še nisem bila niti profesorica, in govorila: ‘Morda bo izrečeno tudi tvoje ime’. Samo smejala sem se,” je dodala.

Generalni sekretar Nobelovega odbora Thomas Perlmann je poudaril, da je Kariko ostala predana, čeprav so bile njene raziskave deležne skepse, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Gre za izjemno in nenavadno znanstvenico, ki je bila zelo navdušena nad idejo o mRNK in njeni uporabi,” je dejal.

Tudi Weissmann je povedal, da težko verjame, da je za svoje delo prejel prestižno nagrado. “To mi je najprej povedala Katalin, saj so najprej poklicali njo in niso imeli moje številke. Sprva smo mislili, da se kdo norčuje iz nas,” je dodal.

Jerala: pomemben kamenček v mozaiku razvoja mRNK cepiv

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala odkritja nagrajencev označuje kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja te tehnologije.

Cepiva mRNK za razliko od vektorskih cepiv ne vsebujejo oslabljenih virusov, pač pa nosijo delček genskega zapisa virusa, ki vsebuje zapis za specifičen antigen. Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv, na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prednost tega pristopa je relativna enostavnost obsežne proizvodnje cepiva.

“Predvsem je pomembno, da bomo dobili cepiva proti boleznim, za katere jih doslej še nismo imeli, in predvsem tudi to, da bodo hitreje dostopna,” je še dodal.

Jerala pomen izbire žirije vidi v tem, da gre za primer koristne uporabe znanosti. To razume tudi kot spodbudo za nadaljnje raziskave, “zato da se pripravimo tudi na eventualne druge pandemije, ki bodo lahko mogoče povzročile še hujše posledice, kot je bila ta s covidom-19,” je povedal slovenski strokovnjak.

N1

Drugo največje število nominirancev v zgodovini

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad bodo verjetno med drugim minile v znamenju vojne v Ukrajini, iranskih žensk in protestov ter podnebne krize. Skladno s tradicijo bodo dobitnike najbolj prestižne nagrade za mir razglasili v petek v Oslu, zmagovalce v ostalih kategorijah pa čez teden v Stockholmu.

Seznam nominirancev je sicer zaupen, vendar pa je znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov ali organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.

V torek bo razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, za literaturo v četrtek in v petek še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine nagrade, ki je v svoji oporoki leta 1895 ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra. Podelitev nagrad poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Nobela, ki je umrl leta 1896.

Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.