Menu Item
Mireli Čavajda, ki je opozorila na izigravanje zakonodaje o pravici do prekinitve nosečnosti v hrvaških bolnišnicah, bo mogoče vendarle uspelo splav opraviti v domovini. Čavajda se je za splav odločila takoj za tem, ko se je na rutinskem pregledu v 24. tednu nosečnosti izkazalo, da ima otrok v njenem trebuhu agresivni maligni tumor, zaradi česar najverjetneje ne bo preživel ali pa se bo rodil z zelo hudimi okvarami.
Včeraj je Mirela Čavajda, ki je že v 26. tednu nosečnosti, opravila še enega v nizu številnih pregledov, tokrat v zagrebški bolnišnici Merkur, od koder so izvide nato urgentno poslali na drugostopenjsko komisijo v univerzitetni klinični center Rebro. Ustanovitev komisije je, kot poročajo hrvaški mediji, odredilo ministrstvo za zdravje. Komisija naj bi po nekaterih informacijah o prekinitvi nosečnosti odločala danes, a so hrvaški mediji nato poročali, da se to zagotovo še ne bo zgodilo, saj da mora nosečnica na omenjeno komisijo tudi uradno vložiti prošnjo.
Čavajda je sicer za prekinitev nosečnosti zaprosila v štirih zagrebških bolnišnicah, a so zdravniki v dveh poseg zavrnili, dve pa na prošnjo nista niti odgovorili. Čeprav je področna zakonodaja na Hrvaškem podobna kot v Sloveniji in dopušča prekinitev nosečnosti tudi po 10. tednu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, imajo ženske v sosednji državi pogosto težave z dostopom do splava, saj številni ginekologi uveljavljajo ugovor vesti.
“V 20. tednu nosečnosti sem prišla na pregled k svoji ginekologinji in vse je bilo v redu. Nato sem prišla ponovno v 24. tednu, takrat je videla tvorbo na desni hemisferi možganov in me zato urgentno napotila v bolnišnico Sveti duh. To je bilo 19. aprila. Zvečer sem bila urgentno sprejeta v bolnišnico. V četrtek zjutraj mi je zdravnica povedala, da je to glede na prve preiskave tumor, da pa zaenkrat ne morejo še nič z gotovostjo reči. V petek smo poslali izvide etičnim komisijam v vseh štirih bolnišnicah in še vedno čakamo, da se kdo odzove,” je povedala Čavajda. V primeru prekinitve tako visoke nosečnosti mora namreč odločati v ta namen imenovana komisija, ki presoja o medicinskih in drugih indikacijah za takšen poseg.
Po pomoč v Slovenijo
Kot smo že poročali, se je Zagrebčanka nato obrnila na UKC Ljubljana, kjer je tudi že opravila preiskave. Prihodnji teden bo – če ji do takrat ne odobrijo posega v domovini – o njeni vlogi odločala drugostopenjska komisija na ljubljanski ginekološki kliniki. Kot je že pred dnevi povedal predsednik komisije prof. dr. Adolf Lukanovič, v primerih, ko gre za hude razvojne nepravilnosti ploda, prošnji za prekinitev nosečnosti načeloma ugodijo, pri čemer ne razlikujejo med slovenskimi in tujimi državljankami. Za tuje državljanke je sicer storitev samoplačniška; cena je med 3.000 in 5.000 evri, odvisno od posameznega primera in dejanskih storitev, so sporočili z UKC.
“V Sloveniji je mogoče opraviti splav tudi pri 26. tednu nosečnosti, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Postopek je standarden in ustaljen ter poteka enako za naše državljanke ali tuje državljanke. Na podlagi dveh ločenih mnenj specialistov ginekologije in porodništva ter mnenja genetika in občasno dodatnih diagnostičnih metod (npr. MRI slikanje ploda) zadevo obravnava še Konzilij za obravnavo razvojnih nepravilnosti (dva višja specialista ginekologije in porodništva, pediater, genetik, klinični psiholog in po potrebi še specialisti drugih specialnosti), ki izdela mnenje o prognozi in možnih terapevtskih obravnavah vključno s paliativno obravnavo. Obenem lahko nosečnica na lastno željo poda predlog na Komisijo za umetno prekinitev nosečnosti (UPN) I stopnje in nato po potrebi na Komisijo za UPN II stopnje. Glede na sklep komisije je v primeru odobritve omogočena izvedba prekinitve nosečnosti.”
Mag. Gorazd Kavšek, dr.med., svetnik, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana
Odhod v Slovenijo je Čavajdi svetovala že osebna ginekologinja na prvem pregledu, rekoč, naj se na Hrvaškem sploh ne trudi s splavom in naj gre takoj v Slovenijo. Nekaj dni pozneje ji je enako svetovala zdravnica v bolnišnici Sveti duh. Kot so pozneje sporočili iz omenjene bolnišnice, naj tam ne bi imeli “strokovnjakov, usposobljenih za izvajanje fetocida”. Nato so ji to svetovali še minuli teden, potem ko je po več kot tednu dni prejela izvid magnetne resonance, čeprav je bil izvid, kot pravi, pripravljen že isti dan. “Nihče od njih me ni napotil na nikakršno etično komisijo,” je poudarila. “Skomigali so z rameni, češ, sploh se ne trudite, tukaj vam nihče tega ne bo odobril. Čuvajte energijo za poseg v Sloveniji. Niso mi dali nikakršnega upanja, nikakršnih navodil, nobene psihološke pomoči.”
V zagrebški bolnišnici vsi ginekologi z ugovorom vesti
Na vprašanje, zakaj se je odločila izpostavljati v javnosti, namesto da bi – kot številne druge ženske – ob zavrnitvi na Hrvaškem splav po tihem opravila v Sloveniji, je Čavajda povedala, da se na ta način bori tudi za vse druge ženske. “To se lahko zgodi tudi komu drugemu. To se najverjetneje že zdaj dogaja nekomu. To delam za ženske in za vse naše otroke. Mogoče bom nekega dne dobila hčer, ki se ji bo to zgodilo. Sistem jo bo zavrnil, ji rekel, žal mi je in srečno. To je vse, kar dobimo.” Povedala je še, da je dobila ogromno sporočil podpore, česar ni pričakovala.
Danes se je na Čavajdin primer odzval tudi župan Zagreba Tomislav Tomašević, ki je opozoril, da v bolnišnici Sveti duh, kjer so Čavajdo zavrnili, vsi zdravniki in vse medicinske sestre na ginekologiji uveljavljajo ugovor vesti, kar pomeni, da zaradi verskih ali drugačnih prepričanj ne izvajajo prekinitev nosečnosti. “Nesprejemljivo se mi zdi, da se v mestni bolnišnici zgodi kaj takšnega. Pričakujem, da bo novo vodstvo to rešilo,” je povedal za hrvaški RTL. Po njegovih besedah situacijo trenutno rešujejo tako, da so sklenili pogodbo z bolnišnico Merkur. Tomašević je še spomnil, da na ravni države kar 60 odstotkov ginekologov uveljavlja ugovor vesti.
V Sloveniji je po podatkih Zdravniške zbornice ginekologov, ki uveljavljajo ugovor vesti v zvezi s prekinitvijo nosečnosti, zgolj osem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje