Menu Item
Izbruhi lave na jugozahodu Islandije bi lahko trajali še več desetletji, kaže nedavno objavljena študija.
Nedavni niz vulkanskih izbruhov iz razpok na zemeljski površini polotoka Reykjanes na jugozahodu Islandije bi lahko trajal še desetletja, kaže danes objavljena študija v znanstveni reviji Terra Nova. Na prizadetem območju se poleg mesta Grindavik med drugim nahaja edino mednarodno letališče na otoku in več geotermalnih elektrarn.
Raziskovalci so objavili analizo podatkov iz zadnjih treh let in jih primerjali s kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi magme z več lokacij na polotoku Reykjanes.
Ugotovili so, da magma prihaja iz povezanega srednje velikega podzemnega rezervoarja na globini med devetimi in 11 kilometri, ki se razteza deset kilometrov v dolžino. Podzemni rezervoar magme naj bi se izoblikoval med letoma 2002 in 2020.
Pomembna ugotovitev študije je, da zadnji izbruhi lahko predstavljajo začetek dolgotrajne vulkanske aktivnosti. Njenega trajanja ni mogoče napovedati.
Čeprav je vulkanska aktivnost na Islandiji pogosta, v primeru ognjenikov, ki so umeščeni bližje središču otoka, po navadi traja le nekaj dni ali tednov. Izbruhi lave iz zemeljskih razpok pa lahko trajajo dlje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Niz magmatskih izbruhov iz razpok na polotoku Reykjanes, ki je približno 55 kilometrov oddaljen od prestolnice Reykjavik, se je začel leta 2021, potem ko na tem območju več sto let niso poročali o vulkanski aktivnosti.
Samo od decembra lani pa so zabeležili pet izbruhov in večkrat evakuirali prebivalce okoliškega ribiškega mesta Grindavik.
Na Islandiji je 33 aktivnih vulkanskih sistemov, kar je največ v Evropi. Otok leži na prelomnici med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje