Ukrajina razkrila mrežo agentov, ki naj bi za Rusijo iskali letala F-16

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je danes sporočila, da je razbila mrežo agentov, ki naj bi delali za ruske obveščevalce in skušali ugotoviti lokacije bojnih letal F-16 v Ukrajini. Izvajali naj bi tudi izvidniške operacije na položajih ukrajinskih sistemov zračne obrambe.
SBU je po lastnih navedbah nevtralizirala obsežno mrežo 12 agentov in njihovih sodelavcev, ki so poskušali ugotoviti lokacije vojaških letališč, kjer so nameščena zahodna bojna letala F-16. Agenti so izvajali tudi izvidniške operacije na položajih ukrajinskih sistemov zračne obrambe in skušali najti podjetja, ki proizvajajo opremo za elektronsko bojevanje proti dronom, je dodal SBU.

Kot je še sporočila varnostna služba, so agenti delovali v petih ukrajinskih regijah, njihov vodja pa se je nahajal v regiji Dnipropetrovsk in je pridobljene informacije posredoval ruskim obveščevalcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
SBU je prav tako objavila slike štirih pridržanih moških z zamegljenimi obrazi. V primeru obsodbe jim grozi od osem let zapora do dosmrtne ječe.

Ukrajina si je že kmalu po začetku ruske invazije februarja 2022 prizadevala za dobavo zahodnih bojnih letal. Prva letala F-16 je prejela avgusta, njihova lokacija pa velja za strogo varovano skrivnost.

Zelenski znova pozval zaveznice k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnjem srečanju s poljskim premierjem Donaldom Tuskom v Lvovu pozval zahodne zaveznice, naj okrepijo vojaško pomoč Ukrajini. Tusk je medtem obljubil, da bo Varšava branila ukrajinske interese in poskrbela, da morebitni mirovni pogovori ne bodo pripeljali do nepravičnih odločitev.

Po inavguraciji predsednika Trumpa se bodo prizadevanja za ustavitev vojne očitno okrepila. In vsi v Evropi ne potrebujemo le premora, ampak resnični mir. Najpomembnejše je, da je to mir, ki se ga doseže z močjo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski.

Dodal je, da bo v sredo v Bruslju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in nekaterimi evropskimi voditelji govoril o tem, kako okrepiti Ukrajino na bojišču.

Ukrajinske sile namreč na vzhodu države postopoma izgubljajo ozemlje proti Rusiji, za katero se zdi, da trenutno nima težav s pridobivanjem novih vojakov, saj so ji na pomoč priskočili tudi pripadniki severnokorejskih sil.

Tusk je medtem v Lvovu vztrajal, da Ukrajina "nima razloga, da bi v morebitnih mirovnih pogajanjih popuščala Rusiji". Poudaril je, da bo Varšava branila ukrajinske interese. "Predvsem bomo poskrbeli, da nobeden od teh pogovorov ne bo pripeljal do nepravičnih odločitev," je obljubil.

V Tallinnu je medtem danes potekalo srečanje združenih ekspedicijskih sil (JEF), ki ga sestavljajo Velika Britanija, Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska, Estonija, Latvija, Litva in Nizozemska, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Države so potrdile neomajno podporo Ukrajini, pa tudi načrt ukrajinskega predsednika, ki predvideva članstvo Ukrajine v Natu in krepitev vojaške pomoči.

Nove obsodbe ruske agresije: "Morali bi storiti vse, da to preprečimo"

Namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je obsodila rusko kampanjo uničevanja ukrajinske civilne energetske infrastrukture. "Ti ogabni napadi niso usmerjeni proti legitimnim vojaškim tarčam in kršijo mednarodno humanitarno pravo," je dodala.
Direktorica financiranja in partnerstev v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) Lisa Doughten je poročala, da se dnevni napadi Rusije na Ukrajino nadaljujejo. Po njenih besedah humanitarno pomoč potrebuje 14,6 milijona prebivalcev Ukrajine, od katerih je deset milijonov moralo zapustiti svoje domove.

Na zasedanju so govorili tudi predstavniki držav, ki niso v Varnostnem svetu. Predstavnik Litve je v imenu vseh treh baltskih držav pozval Rusijo, naj spoštuje svoje zaveze po mednarodnem humanitarnem pravu. Posebno pozornost je treba po njegovih besedah nameniti ukrajinskim otrokom, še posebej tistim, ki so jih nezakonito odpeljali iz Ukrajine in dali v posvojitev znotraj Rusije.

Predstavnica zaskrbljena zaradi morebitnih jedrskih nesreč

Blokar Drobič je dejala, da je bilo samo septembra 1.400 civilnih smrtnih žrtev v Ukrajini, Rusija pa je doslej v več kot 1000 dnevih vojne napadla več kot 2.100 zdravstvenih objektov. Slovenija po njenih besedah izraža posebno zaskrbljenost nad varnostjo ukrajinskih jedrskih objektov.
"Stabilno električno omrežje je nujno potrebno za varnost ukrajinskih jedrskih elektrarn. Jedrska nesreča med vojno bi imela katastrofalne posledice za Ukrajino in širšo regijo. Varnostni svet bi moral storiti vse, da to prepreči," je dejala.

Podobno kritični so bili tudi njeni kolegi, predstavnik Rusije Vasilij Nebenzija pa je Ukrajincem in drugim grozil z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki da ne bo več tako naklonjen pomoči Ukrajini kot trenutna ameriška vlada.