Menu Item
Vodja vodilne stranke Hrvatov v Bosni in Hercegovini HDZ BiH Dragan Čović je po dogovoru s predstavniki vladajočih strank pripravil predlog volilnega zakona BiH. Čović upa, da bo predlog zakona, ki je eden od pogojev za začetek pristopnih pogajanj z EU, sprejet do konca februarja.
Vodja vodilne stranke Hrvatov v Bosni in Hercegovini HDZ BiH Dragan Čović je v ponedeljek po dogovoru s predstavniki vladajočih strank pripravil predlog volilnega zakona BiH, poroča tiskovna agencija entitete Federacije BiH Fena.
Po besedah Čovića predlog vsebuje spremembe volilnega zakona glede državne volilne komisije in glede izbora članov predsedstva BiH. Poleg tega rešuje tehnična vprašanja oz. transparentnost integritete volilnega postopka ter uvaja uporabo tehnologij, ki naj bi otežile morebitne volilne prevare.
Hrvati v BiH so prepričani, da po trenutnem volilnem sistemu nimajo zagotovil o ustreznem zastopstvu. To je Čović ponovil tudi v ponedeljek, ko je dejal, da so hrvaškega člana predsedstva BiH doslej izbirali v glavnem številni Bošnjaki z metodo preglasovanja. V predlogu zakona je ponudil rešitev, ki naj bi to onemogočila.
Po sedanjem volilnem zakonu volivci v Federaciji BiH lahko izbirajo bošnjaškega ali hrvaškega člana predsedstva BiH. Volivci v drugi entiteti BiH, Republiki Srbski, medtem lahko izbirajo izključno srbskega člana predsedstva.
Nov pogoj pri izbiri hrvaškega člana predsedstva
Čovićev predlog ne spreminja načina izbire srbskega in bošnjaškega člana predsedstva, dodaja pa pogoj pri izbiri hrvaškega člana predsedstva. Tisti, ki bo zmagal na listi Hrvatov, bo moral namreč zmagati najmanj v treh od petih kantonov z večinsko hrvaškim prebivalstvom. Če ne bo zmagovalca v treh kantonih, bi hrvaški član predsedstva postal kandidat, ki bi zmagal v dveh oz. enem kantonu.
Čović je predlog zakona pripravil po sestanku s predstavniki strank vladajoče koalicije minuli teden v Banjaluki. To poleg koalicije hrvaških strank, Hrvaškega narodnega zbora (HNS), pod vodstvom HDZ BiH sestavljajo vodilna stranka Srbov v BiH Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) ter probošnjaške stranke Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH), Narod in pravica ter Naša stranka.
“To ni predlog HDZ BiH, ampak to, o čemer smo se pogovarjali predstavniki petih strank,” je po poročanju Fene poudaril Čović. Politični vodja Hrvatov v BiH je izrazil upanje, da bodo spremembe volilnega zakona BiH v parlamentu sprejeli do konca februarja.
Spodnji dom parlamenta BiH je konec decembra lani na seji pod pritiskom visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta sicer že sprejel predlog novele volilnega zakona, ki ga je vložila vodilna bošnjaška stranka SDA. Kljub izidu je jasno, da zakon ne bo sprejet v zgornjem domu, saj mu nasprotujeta vodilni stranki Srbov in Hrvatov, SNSD in HDZ BiH.
Volilni zakon spada v paket reform oz. med 14 pogojev, ki jih mora izpolniti BiH za začetek pristopnih pogajanj z EU. Med zakoni, ki jih morajo sprejeti, so sicer tudi zakon o sodiščih BiH, zakon o preprečevanju konflikta interesov in zakon o preprečevanju pranja denarja.
Von der Leyen pozvala BiH k izpolnitvi čim več pogojev za napredek na evropski poti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Sarajevu pozvala oblasti v BiH, naj izpolnijo čim več pogojev, da bi lahko priporočila začetek pristopnih pogajanj. Koliko jih morajo izpolniti do marca, ni pojasnila, a verjame, da je to mogoče storiti. Nizozemski premier Mark Rutte medtem poudarja, da je pred BiH zelo zahtevna naloga.
Von der Leyen, Rutte in hrvaški premier Andrej Plenković so se v Sarajevu danes sestali z najvišjimi političnimi predstavniki države. Z obiskom so želeli izkazati podporo BiH na njeni evropski poti in se iz prve roke seznaniti z napredkom.
“Priča smo določenemu napredku, resnični posvečenosti cilju članstva v EU s pomembnim zakoni, ki so bili sprejeti. Pokazali ste, da lahko ustvarite rezultate,” je na novinarski konferenci dejala predsednica Evropske komisije. Pri tem je poudarila, da čim več rezultatov bodo ustvarili v BiH, bolj bo Evropski komisiji pomagala pri pripravi poročila, ki bo odrazil ta napredek.
Voditelji držav članic so sredi decembra lani namreč podprli začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo izpolnila določene pogoje. Evropsko komisijo so pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev o začetku pogajanj. Voditelji članic EU se bodo na naslednjem rednem zasedanju sestali konec marca.
O konkretnih ciljih von der Leyen nejasna
Glavna tema današnjih pogovorov je bila po besedah Von der Leyen, kaj je še treba storiti v procesu pristopanja na področju demokracije in vladavine prava. Pri tem je izpostavila zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov in zakon o preprečevanju pranja denarja, ki jih oblasti v BiH še niso sprejele.
Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto je izpostavila, da je svet ministrov BiH doslej pripravil 13 predlogov zakonov. Šest jih je parlament BiH sprejel, v postopku sprejemanja pa so tudi nekateri drugi zakoni. Krišto je izjavila, da trdno verjame, da bo do marca na podlagi uresničenih reform določen datum začetka pristopnih pogajanj.
Pojasnila je, da je vlada v BiH z dialogom, kompromisi in razumevanjem dosegla pomemben napredek pri izvajanju reform. Po njenih besedah bodo kmalu sprejeli tudi več drugih zakonov, vključno s spremembami volilne zakonodaje.
Krišto je še dodala, da od EU pričakujejo, da bo še naprej spodbujala procese, ki jih bodo pripeljali do dialoga, a da se morajo izogniti posredovanjem mednarodne skupnosti. To bi po njenem lahko resno ogrozilo odnose v vladajoči koaliciji in spodkopavalo institucije v državi.
Na vprašanje, koliko pogojev od 14 morajo sprejeti, von der Leyen ni dala jasnega odgovora. “Zelo podrobno smo se pogovarjali o zakonih, ki jih je treba sprejeti,” je izjavila in ocenila, da je to mogoče storiti.
Evropske ambicije BiH podpira tudi Nizozemska, pri čemer je Rutte izpostavil, da proces pristopanja temelji na konkretnih rezultatih. Ocenil je, da pred BiH še veliko dela, da bo izpolnila pogoje. “Moramo videti, kaj se bo zgodilo v naslednjih šestih tednih,” je dejal in poudaril, da gre za zelo zahtevne naloge.
BiH je sicer prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016, decembra 2022 pa je dobila status kandidatke za članstvo. Za čim prejšen začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino si močno prizadeva tudi Slovenija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!