Svet Evropske unije in Evropski parlament sta dosegla dogovor o zakonodaji o obnovi narave. Pred uveljavitvijo morata obe instituciji uredbo še uradno potrditi.
Svet EU in Evropski parlament sta v četrtek zvečer dosegla politični dogovor o predlogu uredbe o obnovi narave. Cilj je, da bi do leta 2030 obnovili vsaj 20 odstotkov kopnega in morij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme v zatonu.
Svet, v katerem so zastopane države članice EU, in Parlament sta se dogovorila, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050, so sporočili iz Evropskega parlamenta in Sveta EU.
Uredba obsega niz različnih ekosistemov, od kopenskih, obalnih, sladkovodnih do morskih, med temi so mokrišča, reke, gozdovi in kmetijski ekosistemi. Za različne ekosisteme določa različne zahteve.
Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.
Obenem uredba določa časovno opredeljene cilje za povečanje indeksa splošno razširjenih ptic kmetijske krajine na nacionalni ravni. Države EU pa morajo do leta 2030 obrniti tudi trend upadanja števila opraševalcev.
Zakonodajalca sta se dogovorila še o fleksibilnosti za države članice pri ponovnem mokrenju šotišč, kar je eden ob najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje izpustov v kmetijskem sektorju ter izboljšanje biotske raznovrstnosti. Ponovno mokrenje šotišč bo za kmete in zasebne lastnike zemljišč še naprej prostovoljno.
Uredba ob tem vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni unije.
Za področje gozdnih ekosistemov so se poslanci in članice dogovorili, da bodo slednje sprejele ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti v gozdovih. Uredba pa članice spodbuja, da prispevajo k zasaditvi najmanj treh milijard dodatnih dreves do leta 2030 na ravni EU.
Pri urbanih ekosistemih morajo članice doseči naraščajoč trend zelenih mestnih površin. Uredba pa jih zavezuje še k odstranitvi umetnih ovir na rekah, da bi bilo v EU leta 2030 vsaj 25.000 kilometrov nereguliranih rek.
Kako bodo izpolnile te cilje, bodo države opredelile v nacionalnih letnih načrtih za obnovo narave. Po uveljavitvi uredbe bodo morale Evropski komisiji posredovati načrt za obdobje do sredine leta 2032, nato načrt do sredine 2042 in potem do 2050. Pri tem bodo lahko upoštevale nacionalne posebnosti. Glede financiranja ukrepov sta Parlament in Svet Komisiji naložila, da eno leto po uveljavitvi uredbe pripravi pregled finančnih virov, ki so na razpolago na ravni EU, ter oceni finančne potrebe za financiranje izvajanja uredbe.
Zdaj bosta morala zakonodajalca uredbo še dokončno potrditi, nakar jo bodo objavili v uradnem listu EU. Veljati bo začela 20 dni po objavi.
Na Komisiji so pozdravili v četrtek doseženi dogovor. “Prepričan sem, da smo dosegli uravnotežen dogovor o zakonodaji o obnovi narave, s katero bo narava znova postala naša zaveznica. Z njeno obnovo pomagamo sami sebi in se ščitimo pred posledicami podnebnih sprememb,” je ob tem povedal evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!