Menu Item
Zmaga svobodnjakov (FPÖ) na parlamentarnih volitvah v Avstriji skrbi zavezniške obveščevalne službe. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v primeru sodelovanja FPÖ v vladi možna ponovna omejitev sodelovanja med zahodnimi obveščevalnimi službami in Avstrijo. Pomembna sporočila, kot je nevarnost terorističnih napadov, bi sicer kljub temu izmenjevali.
Strokovnjak za varnostno politiko Nicolas Stockhammer je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da je nezaupanje v morebitno sodelovanje svobodnjakov v vladi razumljivo zaradi racije v nekdanjem uradu za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT) leta 2018, ko je bila FPÖ del vladajoče koalicije. “Tedaj so zaupni podatki prijateljskih obveščevalnih služb postali predmet sodnih obravnav ali preiskav,” je pojasnil raziskovalec terorizma in ekstremizma na Donavski univerzi Krems.
Drugi dejavnik, ki vzbuja zaskrbljenost med tujimi obveščevalci, je po njegovih besedah naklonjenost svobodnjakov Rusiji. Nekateri se bojijo razkritja občutljivih informacij v zvezi z Rusijo in vojno v Ukrajini. “Seveda obstaja možnost, da se bo stranka od tega oddaljila in dokazala, da ti pomisleki niso upravičeni,” je še dejal Stockhammer. Dodal je, da v Bernskem klubu, neformalnem združenju evropskih obveščevalnih služb, vse deluje na podlagi zaupanja.
Švicarski strokovnjak za obveščevalne službe Adrian Hänni sicer ne verjame, da bi Avstrija s svobodnjaki v vladi prekinila sodelovanje z Bernskim klubom kot v letih 2018 in 2019. Kot je povedal za agencijo APA, sodelovanje med obveščevalnimi službami poteka v organih, kjer je edino merilo medsebojno zaupanje, da so informacije varne.
Hänni je še ocenil, da je izhodišče danes povsem drugačno kot po raciji v BVT leta 2018, po kateri so odkrili velike varnostne pomanjkljivosti v uradu. Poleg tega so ameriške službe že leta 2017 vedele, da so iz urada uhajale informacije, pravi Hänni. Pri tem se sklicuje na primer nekdanjega uslužbenca obveščevalno-varnostne službe Egista Otta, ki je obtožen izdaje tajnih podatkov.
Ob tem Hänni omenja, da so bile varnostne pomanjkljivosti odtlej verjetno v veliki meri odpravljene. Stockhammer pa je ocenil, da je tudi reorganizacija v direktoratu za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) povrnila veliko zaupanja.
Hänni meni, da v obveščevalnem sodelovanju Bernskega kluba, ki vključuje 27 držav EU ter Švico in Norveško, obstajajo razlike, katere informacije se izmenjujejo in katere ne. Avstriji tako na primer niso na voljo vse informacije o ruskih vohunih in metodah ter občutljiva vprašanja o Rusiji ali vojni v Ukrajini, v primeru sodelovanja svobodnjakov v vladi pa bi bilo tovrstnih izmenjav po njegovi oceni še manj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje