Od trgovca s kamelami do glavnega zlatarja, od vojaka do podizvajalca genocida

Krvava vojna v Sudanu, ki traja že dve leti in pol, je prinesla več zasukov. Nekaj časa je prevladovala sudanska vojska, spet drugič so napredovale paravojaške Sile za hitro podporo (RSF). Slednje so v zadnjih mesecih vojne dveh generalov znova v naletu. Po tem, ko so spomladi izgubile Kartum, so prejšnji teden dokončno osvojile regijo Darfur in s tem prevzele nadzor nad polovico države.

Mohamed Hamdan Dagolo, ki je najbolj znan po vzdevku Hemedti, je od trgovca kamel postal eden od najvplivnejših mož v Sudanu. Kot poveljnik RSF danes nadzoruje približno polovico države, po 18-mesečnem obleganju pa so njegove sile zavzele mesto Al Fašir, zadnjo postojanko sudanske vojske v Darfurju. Združeni narodi in organizacije za človekove pravice poročajo o množičnih pobojih in genocidu, a Hemedti zanika kakršnokoli odgovornost.

Njegov vzpon se je začel daleč od politike. Rojen je bil sredi sedemdesetih let v revni družini ljudstva Rizeigat, kot mladenič je opustil šolanje in začel trgovati s kamelami, ki jih je prevažal iz Darfurja v Egipt in Libijo. V času, ko je bil Darfur zapostavljena regija, so arabske milice, znane pod imenom Džandžavid – med njimi tudi skupina pod poveljstvom njegovega strica – izvajale napade na lokalno prebivalstvo. Na temeljih teh milic je kasneje nastal Hamedtijev vojaški aparat.

Med vojno v Darfurju, ki je izbruhnila leta 2003, so Džandžavidi postali glavno orodje režima predsednika Omarja Al Baširja v boju proti uporniškim skupinam. Znani so bili predvsem po požiganju vasi, posilstvih in množičnih pobojih, ki jih je ameriška preiskava označila za genocid. Hemedti je bil v tem času eden izmed lokalnih poveljnikov, a ga mednarodno kazensko sodišče nikoli ni obtožilo. Pozneje je spretno izkoristil kaos in s pomočjo Baširja začel graditi lastno vojaško in gospodarsko moč.

Po začasnem sporu z režimom, v katerem je zahteval plačilo in politične ugodnosti, se je Hemedti vrnil v državno službo. Njegova družina je prevzela nadzor nad največjim rudnikom zlata v Darfurju, Jebel Amir, družba Al Gunaid pa je postala največji izvoznik zlata v državi. Leta 2013 je postal uradni poveljnik RSF, ki so nastale iz Džandžavidov. Dobile so uniforme, vozila, orožje in vse več politične teže.

Hemedti je svoje sile uporabil tudi zunaj Sudana. Ko sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati leta 2015 začeli vojno v Jemnu, je z Emirati sklenil zaseben dogovor in jim zagotavljal plačance. Dobri odnosi z oblastmi v Abu Dabiju so mu prinesli stabilen vir financiranja RSF, kasneje pa se je povezal še z rusko skupino Wagner, ki je njegovim enotam pomagala pri usposabljanju v zameno za sudansko zlato.

Leta 2019 je sodeloval pri strmoglavljenju dolgoletnega vladarja Omarja Al Baširja, sprva kot zaščitnik protestnikov in nato kot del novega vojaškega sveta. A njegova priljubljenost je bila kratkotrajna. Ko so se civilisti uprli počasnemu prehodu k demokraciji, je Hemedti proti njim poslal enote RSF. Po poročilih človekoljubne organizacije Human Rights Watch so njegove enote ubile več sto ljudi, številne so posilile, trupla umrlih pa so metale v reko Nil. Hemedti je vso odgovornost zavrnil.

Leta 2021 sta z generalom Abdelom Fattahom al-Burhanom izvedla nov državni udar, odstranila civilno vlado in si razdelila oblast. A zavezništvo se je hitro spremenilo v rivalstvo. Ko je Burhan zahteval, da RSF preide pod poveljstvo vojske, je Hemedti to zavrnil. Aprila 2023 so RSF obkolile ključne vojaške objekte v prestolnici Kartum, tako pa se je začela krvava vojna, ki še vedno traja. V Darfurju so Hemedtijeve enote izvedle kampanjo proti ljudstvu Masalit, pri čemer je bilo po ocenah Združenih narodov ubitih najmanj 15.000 civilistov.

Po mesecih spopadov in poročilih o zločinih proti človeštvu enote RSF zdaj nadzorujejo večino zahodnega Sudana. Hemedti skuša utrditi oblast s politično koalicijo, v kateri so celo nekdanji nasprotniki, razglasil je tudi vlado miru in enotnosti, katere predsednik je sam. Z zadnjo vojaško zmago v Al Faširju je svoj položaj še utrdil, čeprav se sooča z vse večjimi očitki o vojnih zločinih.

Hemedti danes pooseblja kontrast Sudana. Gre namreč za človeka, ki je bogastvo in vzpon na oblast dosegel z zlatom in nasiljem, zdaj pa odloča o usodi države, razpete med revščino, hudo lakoto in brezvladjem. Še vedno sicer ni povsem jasno, kakšne so njegove ambicije - ali namerava zavladati celotnemu Sudanu ali pa želi v ozadju igrati vlogo mogočnega političnega mešetarja, ki bi v senci sprejemal odločitve o tej od krvave vojne raztrgani državi.