Opozorila pred novimi izbruhi virusa: okužba lahko vodi v trajno invalidnost

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v torek izdala nujni poziv k ukrepanju, da bi preprečili ponovitev epidemije čikungunje – bolezni, ko jo prenašajo komarji.

Istoimenski virus je pred dvema desetletjema zajel svet, zdaj pa pristojnim vnovič povzroča skrbi, saj se novi izbruhi, povezani z območjem Indijskega oceana, širijo v Evropo in na druge celine, poroča tiskovna agencija Reuters.

Na območjih 199 držav, kjer obstaja tveganje za okužbo z virusom, živi približno 5,6 milijarde ljudi. "Priča smo temu, da se zgodovina ponavlja," je dejala Diana Rojas Alvarez, zdravnica pri WHO, in potegnila vzporednice z epidemijo iz let 2004 in 2005. Ta je prizadela skoraj pol milijona ljudi, večinoma na manjših otoških ozemljih, preden se je razširila po svetu.

Trenutni porast okužb se je začel v začetku leta 2025, z večjimi izbruhi na istih otočjih v Indijskem oceanu, ki so bila prizadeta že prej, vključno z otoki Reunion, Mayotte in Mavricij.

Pristojni ocenjujejo, da se je na Reunionu že okužila tretjina prebivalstva, je povedala Rojas Alvarez. Virus se zdaj širi v države, kot so Madagaskar, Somalija in Kenija, ter kaže znake epidemičnega prenosa v jugovzhodni Aziji, vključno z Indijo.

Posebej skrb vzbujajoči so naraščajoče število uvoženih primerov in nedavni lokalni prenosi v Evropi. Od 1. maja so v celinski Franciji potrdili približno 800 uvoženih primerov čikungunje, je dejala Rojas Alvarez. Dvanajst primerov lokalnega prenosa so zaznali v več južnih francoskih regijah, kar pomeni, da so se ljudje okužili prek lokalnih komarjev, ne da bi potovali na endemična območja. Prejšnji teden so primer potrdili tudi v Italiji.

Za okužbo z virusom čikungunje, ki ga prenaša predvsem tigrasti komar iz roda Aedes albopictus, ni specifičnega zdravljenja, izbruhi pa so lahko hitri in obsežni. Ker komarji pikajo čez dan, je ključna preventiva, tj. uporaba repelentov in oblačil z dolgimi rokavi.

Virus lahko povzroči visoko vročino, glavobol, slabost, bruhanje in dolgotrajno invalidnost. Najbolj tipičen klinični znak pa so bolečine v sklepih, ki se lahko nadaljujejo tudi po akutni fazi. Bolezen navadno izzveni v petih do sedmih dneh oziroma v največ dveh tednih, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Med ljudmi v Sloveniji do zdaj ni bilo avtohtono okuženih primerov, bilo pa je nekaj primerov okužb pri potnikih, ki so zboleli pred prihodom v Slovenijo ali zelo kmalu po vrnitvi iz tropskih krajev. Tudi druge evropske države od leta 2005 poročajo o vnesenih primerih čikungunje, in sicer pri turistih, ki so se okužili med potovanji po tropskih predelih, so še navedli pri NIJZ.