Menu Item
Estonska premierka opozarja, da ima Evropa od tri do pet let časa, da se pripravi na vojaške pritiske Rusije. Kremelj naj bi po njenih besedah že načrtoval operacije na območju Natovega vzhodnega bloka.
Rusija bo v treh letih ogrozila meje Nata, napoveduje estonska premierka Kaja Kallas. V pogovoru za britanski The Times je Evropo opozorila, naj se pripravi na prihajajoče poostrene razmere v vzhodnem bloku Nata. V vzhodni blok zavezništva poleg Estonije spadajo še Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Madžarska in Poljska.
O morebitnih grožnjah z vzhoda te dni pišejo tudi nemški mediji, a za njihovo uresničitev napovedujejo širši časovni okvir. Eden od nemških časopisov je pred dnevi poročal, da naj bi se vojaška aktivnost na vzhodni meji Nata začela v petih do devetih letih.
Kallas je v zvezi s tem poudarila, da so ocene estonskih obveščevalnih služb drugačne. “Evropa ima od tri do pet let časa, da se pripravi na vrnitev Kremlja in nove vojaške grožnje na tem območju. Časovni okvir je odvisen od naše enotnosti in drže glede Ukrajine.” Pomembna dejavnika pri napovedih sta tudi uspešna utrditev trenutno opešanih ruskih sil in morebitna prekinitev ognja na ukrajinsko-ruski fronti, piše The Times.
Kallas meni, da si Rusija trenutno prizadeva za umiritev ognja v Ukrajini, a le zato, da si znova nabere moči. “Šibkost draži agresorje, zato draži Rusijo.”
Ranljive točke: Suwalki, volitve, Trump?
Nato se je premierka znova vrnila na poročilo njihove obveščevalne službe (VLE), ki naj bi ugotovila tudi, da Estonija Moskvi predstavlja eno najšibkejših točk Nata. Poleg Estonije za lahki tarči označuje še drugi dve baltski državi, Litvo in Latvijo. “Kljub vojni v Ukrajini in izčrpanosti vojske ima Rusija z baltske perspektive še vedno dovolj moči, da okrepi vojaško prisotnost ob naši regiji,” je dodala.
Ob tem zahodne zaveznice prosi, naj podvojijo njihovo pomoč Ukrajini, s tem pa zaustavijo ruske ambiciozne načrte. “Zmaga Ukrajine je zelo pomembna za vse nas,” je izpostavila. Na dolgi rok bi bilo po njenem mnenju najbolj pametno, da Nato z Rusijo vzpostavi podoben odnos, kot sta ga med hladno vojno imela zahodni in vzhodni blok.
Unijo in njene članice poziva tudi, naj še okrepijo vlaganja v obrambni sklad na vsaj 2,5 odstotka BDP. Največje slabosti, ki jih premierka opaža v Natovi strukturi, so namreč ravno pomanjkanje vojaške opreme, posebej streliva, in težave pri hitri napotitvi velikega števila vojakov na frontne črte.
Medtem ko bo zaradi vstopa Finske v Nato zdaj bistveno lažje podpirati baltske države po morju, ranljiva točka ostaja koridor Suwalki, 65-kilometrski pas ruskega ozemlja med Poljsko in Litvo.
Težavo za Evropsko unijo in Nato bi lahko predstavljala tudi zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah. Letos je namreč evropski komisar za notranji trg Thierry Breton opozoril na Trumpove izjave iz leta 2020, v katerih je zagotovil, da Evropi v primeru napada kot predsednik ne bo priskočil na pomoč, Nato pa je označil za mrtvo institucijo.
“Vse težje je ohranjati enotnost, saj so tudi teme vedno težje,” je o skrhanih odnosih in razhajanjih, tudi med članicami Unije, dejala Kallas. Leto volitev, ki je pred nami, predstavlja nove negotovosti, je zaključila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje