Menu Item
Izraelska vojska je v nedeljo zvečer razširila kopensko ofenzivo na tarče skrajnega gibanja Hamas v celotni Gazi. Trenutno je najhuje v osrednjem delu Gaze, ki je odrezan od juga, in na območju Han Junisa. Tam je izraelska vojska za več območij odredila evakuacijo.
Spopadi naj bi bili najsilovitejši v osrednjem delu Gaze. Tanki so prekinili cestno povezavo med Han Junisom in Deir El Balahom v osrednjem delu Gaze, s čimer je območje sedaj razdeljeno na tri dele. Izraelska vojska naj bi zadela več stanovanjskih območij v kraju Deir El Balah, pri čemer naj bi bilo več ljudi ubitih in ranjenih, poroča Al Džazira.
V središču Han Junisa naj bi bilo glede na nekatera poročila v bombardiranju uničeno trgovsko središče. Na območje, ki je sicer veljalo za varno, se je od konca prekinitve ognja zateklo več sto ljudi. Na vzhodu Han Junisa pa naj bi izraelska vojska vdrla s tanki in oboroženimi vozili. Bolnišnica al Naser v Han Junisu je po poročanju nekaterih medijev polna ranjenih in mrtvih.
Izraelska vojska je zjutraj tudi odredila novo evakuacijo za več območij v osrednjem delu enklave. Civiliste so pozvali, naj se evakuirajo proti jugu. V Rafi pa so bili v zadnjih spopadih uničeni štirje domovi in manjše begunsko taborišče. Najmanj 35 ljudi naj bi bilo ubitih, še poroča Al Džazira.
V Gazi razseljenih več kot 80 odstotkov prebivalstva
Tiskovni predstavnik Sklada ZN za otroke (Unicef) James Elder je opozoril, da ljudje na jugu Gaze niso več le prestrašeni, ampak tudi izmučeni, saj so se morali zaradi nevarnosti evakuirati že tri- ali štirikrat. Dodal je, da jim že zmanjkuje primerjav, kako opisati otroško trpljenje v enklavi ob nadaljevanju konflikta. “To je najhujše bombardiranje od začetka vojne na jugu Gaze,” je povedal. Ocenjuje, da vsakih deset minut odjekne ena bomba, poroča britanski BBC.
Predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjana Spoljaric Egger pa je danes obiskala Gazo in ponovno pozvala k zaščiti civilistov v tej palestinski enklavi. Tudi ona je opozorila, da je trpljenje v Gazi neznosno in dodala, da ustrezen humanitarni odziv zaradi vojaškega obleganja ni mogoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Nesprejemljivo je, da civilisti v Gazi nimajo varnega prostora, kamor bi se lahko zatekli, zaradi vojaškega obleganja pa trenutno ni mogoč niti ustrezen humanitarni odziv,” je opozorila predsednica ICRC.
Pojasnila je, da je namen njenega obiska “pospešiti prizadevanja, ki bi ublažila trenutne obupne humanitarne razmere”. “Izrazila bom svojo globoko zaskrbljenost zaradi težkega položaja civilistov in poudarila, da si Mednarodni odbor Rdečega križa po svojih najboljših močeh prizadeva za lajšanje njihovega trpljenja,” je dodala. “Večkrat sem pozvala k zaščiti in spoštovanju civilnega življenja na vseh straneh v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in ta poziv ponavljam tudi danes,” je povedala. Poudarila je, da je ICRC kot nevtralni akter pripravljen podpreti nadaljnja prizadevanja za dobavo humanitarne pomoči. Ob tem je ponovno pozvala k izpustitvi vseh talcev, ki jih zadržuje palestinsko oboroženo gibanje Hamas.
Na območju Gaze je sicer malo manj kot dva meseca po začetku izraelskega obleganja razseljenih skoraj 1,9 milijona ljudi oziroma več kot 80 odstotkov prebivalstva, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Skoraj milijon notranje razseljenih oseb je v 99 objektih v osrednjem delu palestinske enklave ter v Han Junisu in Rafi na jugu. Na območju Gaze, velikem 365 kvadratnih kilometrov, živi več kot 2,2 milijona ljudi.
Ministrstvo za zdravje v Gazi je danes sporočilo, da je bilo po najnovejših podatkih od začetka vojne na območju Gaze ubitih skoraj 15.900 Palestincev, kakih 42.000 ljudi je ranjenih, več tisoč pa je pogrešanih, poroča dpa.
Napeto ostaja tudi na izraelsko-libanonski meji, od koder poročajo o novih obstreljevanjih. Iz Libanona je bilo po navedbah izraelske vojske sproženih več minometnih napadov, ki so ciljali na izraelske vojaške položaje. V napadih so bili trije izraelski vojaki lažje ranjeni, izraelska vojska pa se je odzvala s povračilnim obstreljevanjem.
Spopadi tudi na severu enklave
Sicer pa se spopadi nadaljujejo tudi na severu enklave. V napadu na bližino bolnišnice v Džabaliji naj bi bili ubiti najmanj štirje ljudje, še devet jih je bilo ranjenih. V bolnišnici je našlo zatočišče več kot 10.000 Palestincev. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Jonatan Konrikus je danes za ameriški CNN dejal, da jim severa Gaza še ni uspelo vojaško premagati, ampak da napredujejo. Zavedali so se, da bo to težek boj, saj je Hamas tak sovražnik, “ki nima težav žrtvovati civilistov za svoje vojaške cilje”. Zavrnil je tudi očitke, da civilistom niso dali na voljo dovolj časa za evakuacijo na jug. Krivdo je pripisal Hamasu, saj da civilno prebivalstvo ne bi bilo prizadeto, če se pripadniki gibanja ne bi zadrževali znotraj naseljenih območij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da so ubili poveljnika Hamasa Hajtama Huvadžarija, ki naj bi vodil enega od bataljonov, ki je sodeloval v napadih 7. oktobra na Izrael. So pa spopadi terjali žrtve tudi med izraelskimi vojaki. Od konca prekinitve ognja je umrlo pet vojakov, samo v nedeljo trije, skupno pa od začetka ofenzive na Gazo že 75.
Na Zahodnem bregu v izraelski raciji dva mrtva
V raciji izraelske vojske in policije na Zahodnem bregu pa sta ponoči umrla palestinska borca. Po navedbah izraelske vojske sta bila terorista. Iz oboroženega krila palestinskega gibanja Fatah pa so sporočili, da sta bila pripadnika Brigad al Aksa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V raciji v Kalkiliji na severozahodu Zahodnega brega so po navedbah vojske pridržali 29 ljudi, od tega jih pet sumijo povezav s skrajnim gibanjem Hamas. Tudi v drugih krajih so izraelski vojaki izvedli racije, pridržali več ljudi in zasegli orožje. Ministrstvo za zdravje v Ramali je medtem danes poročalo še o štiri huje ranjenih po spopadih v Kalandiji blizu Ramale. Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi so na Zahodnem bregu aretirali okoli 2.150 ljudi, od tega naj bi jih bilo 1.100 povezanih s Hamasom.
NY Times: Hamas 7. oktobra zadel oporišče z raketami z jedrsko zmogljivostjo
Ena od raket palestinskega gibanja Hamas naj bi med napadom na Izrael 7. oktobra zadela tudi vojaško oporišče, kjer Izrael skladišči svoje rakete z jedrskimi zmogljivostmi, je na podlagi lastne preiskave danes poročal časnik New York Times. Novinarji so do tega sklepa prišli z analizo satelitskih posnetkov baze Sdot Mika v osrednjem Izraelu. Hamasova raketa skladišča izstrelkov z jedrskimi zmogljivostmi ni zadela, vendar pa je eksplozija povzročila požar, ki se je skladišču približal.
Izrael uradno ne priznava, da ima jedrsko orožje, vendar pa so to doslej večkrat potrdili izraelski žvižgači, ameriški uradniki in analize satelitskih posnetkov, poroča New York Times.
Direktor Federacije ameriških znanstvenikov projekta za jedrske informacije Hans Kristensen je za časnik ocenil, da Izrael v omenjeni bazi skladišči od 25 do 50 raket tipa jeriho, ki lahko nosijo jedrsko konico. Te konice so najverjetneje na drugi lokaciji, tako da jih napad Hamasa ni ogrozil.
New York Times navaja, da ni jasno, ali so pripadniki Hamasa sploh vedeli, kaj so skoraj zadeli, vendar pa napad kaže, da so Hamasove rakete sposobne prebiti obrambo najbolj zavarovanih vojaških oporišč Izraela kljub sodobni protiraketni obrambi t. i. železne kupole.
Erdogan za sojenje Netanjahuju za vojne zločine
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes izrazil prepričanje, da se bo izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi ofenzive na Gazo sodilo za vojne zločine. Netanjahuja je ponovno označil za “mesarja Gaze” in dodal, da se mu bo sodilo, tako kot se je sodilo nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Gaza pripada Palestincem in tako bo tudi ostalo, je poudaril turški predsednik in ponovil, da je za mirno sobivanje med Izraelom in Palestinci nujna rešitev dveh držav v okviru meja izpred leta 1967, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nizozemski nevladniki zaradi delov za izraelska bojna letala tožijo državo
Skupina organizacij za človekove pravice toži nizozemsko vlado, ker naj bi njena dobava delov za bojna letala tipa F-35 prispevala k bombardiranju Gaze in s tem h kršitvam mednarodnega prava. Gre za dele za letala, ki so v lasti ZDA in so shranjeni na Nizozemskem, od koder jih nato razpošiljajo več partnerjem, vključno z Izraelom. “Z dobavo orožja Nizozemska tvega, da bo sodelovala pri kršitvah mednarodnega humanitarnega prava,” je dejala direktorica nizozemske Amnesty International Dagmar Oudshoorn.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!