Osupljive podrobnosti ameriške operacije: kako je Cia Madurovo hišo preselila v Kentucky

Kot poroča New York Times, so se avgusta, ko so bili odnosi med ZDA in Venezuelo že napeti, agenti Cie prikrito infiltrirali v Venezuelo in prispeli v Caracas. Kljub temu da niso mogli računati na pomoč zaprte ameriške ambasade, so več mesecev v tajnosti zbirali informacije o venezuelskem predsedniku Nicolasu Maduru, njegovih domovanjih in premikih. Pri tem so jim pomagali tudi informatorji in flota skoraj nevidnih (stealth) dronov.

Informacije Cie so po pisanju ameriškega časnika omogočile priprave vojski v domovini. Tako so v oporišču v Kentuckyju celo zgradili repliko Madurovega domovanja s skrivališčem, kjer je elitna enota Delta Force vadila zajetje venezuelskega predsednika.

Zaradi zaostrenih odnosov z ZDA pa je Maduro vsak dan prenočeval na drugi lokaciji. Poleg ugodnih vremenskih razmer so tako ameriški vojaki čakali tudi na to, da bo Maduro noč preživel v svojem domovanju na območju oporišča Fuerte Tiuna blizu Caracasa, ki si ga je ogledala Cia.

Maduru tik pred zdajci ponudili odhod v Turčijo

New York Times ob tem piše tudi o zadnjih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Madurom. Ta je zaradi vse večjega ameriškega pritiska in ob zavedanju, da bi ZDA lahko vojaško napadle, ponudil dostop do venezuelske nafte. Ameriški predlog, ki so ga poslali 23. decembra, je po poročanju časnika predvideval, da bi Maduro zapustil državo in odšel v Turčijo. Venezuelski predsednik je to možnost zavrnil.

Trump je vojski odredil, da napad in zajetje izvede kadarkoli od 25. decembra dalje. Izbiro točnega datuma je prepustil poveljstvu. ZDA so želele operacijo izvesti med prazniki, saj je bil med drugim takrat na dopustu tudi del venezuelske vojske. Ameriška vojska je zaradi slabega vremena na zeleno luč čakala več dni. Če vreme izvedbe operacije ne bi omogočalo, bi jo po besedah virov, ki so spregovorili za omenjeni medij, zamaknili na sredino januarja.

Vremenske razmere so se začele izboljševati v začetku tedna. Ukaz za začetek operacije je predsednik Trump po telefonu izdal v petek ponoči in se s sodelavci odpravil v posebno sobo na posestvu Mar-a-Lago, kjer je spremljal dogajanje. Prva vojaška letala so poletela že nekaj ur pred tem, saj so bila zadolžena za spremljanje razmer v Venezueli.

Nato so proti Caracasu poletela vojaška letala in helikopterji, ki so izvajala napade in prevažale enote, ki so zajele Madura. V napad je bilo vključenih več kot 150 zrakoplovov, ki so poleteli z več kot 20 oporišč in ladij. Enote, zadolžene za kibernetiko, so venezuelski prestolnici prekinile dotok elektrike in ga zavile v temo. Sledili so zračni napadi, ki so po navedbah ameriške strani ciljali zračno obrambo, radarje in radijske oddajnike. V napadih je po pisanju New York Timesa umrlo 40 ljudi.

Pripadniki enote Delta Force so s helikopterji v soboto zgodaj zjutraj po lokalnem času prileteli v vojaško oporišče, kjer se je Maduro nahajal. Z eksplozivom so si odprli pot v njegovo domovanje in po treh minutah že bili pri venezuelskem predsedniku. Skupaj s soprogo so ga prestregli med begom proti zaklonišču in ju zajeli. Kot poroča New York Times, je Delta pet minut po vstopu v stavbo že sporočila, da imajo v rokah Madura in njegovo ženo. S helikopterji so ju odpeljali do vojaške ladje Iwo Jima, ta pa ju je dostavila do oporišča Guantanamo. Dvojico so tam vkrcali na letalo agencije FBI in ju danes zjutraj pripeljali v newyorški pripor.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Sprožil se je obračun