Menu Item
V Srbiji razburja novačenje Srbov, ki bi bili pripravljeni odpotovati na ukrajinska bojišča in se tam bojevati na strani Rusije. Zaradi "mobilizacije Srbov za vojno v Ukrajini" je skupina protivojnih aktivistov Oktober v Beogradu kazensko ovadila direktorja srbske varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina in, med drugim, ruskega veleposlanika v Srbiji Aleksandra Bocan-Harčenka, dogajanje pa ponuja tudi vnovično priložnost za razpravo položaja Srbije, ki je razpeta med Moskvo in Brusljem.
Vojna v Ukrajini bo kmalu vstopila v dvanajsti mesec, v zadnjih dneh pa je dogajanje na ukrajinskih bojiščih znova vzbudilo veliko pozornosti tudi v Srbiji, državi, ki je že dalj časa razpeta med Moskvo in Brusljem. Pred dnevi je ruski medij RIA Novosti poročal, da so srbski prostovoljci v sklopu ruskega bataljona začeli usposabljanje v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, nedavno pa je v medijih, tudi britanskem BBC, zakrožila še informacija, da je zloglasna družba Wagner, ki zaposluje plačance, Srbe za boj novačila prek posnetkov v srbskem jeziku.
Zaradi “mobilizacije Srbov za vojno v Ukrajini” je po navedbah Radia Slobodna Evropa skupina ruskih in ukrajinskih protivojnih aktivistov Oktober v Beogradu kazensko ovadila direktorja srbske varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina, ruskega veleposlanika v Srbiji Aleksandra Bocan-Harčenka ter več pripadnikov proruskih organizacij. Vsi ovadeni po besedah beograjskega odvetnika Čedomirja Stojkovića sodelujejo pri mobilizaciji srbskih državljanov za vojno v Ukrajini.
“Utemeljeno sumimo, da je Aleksandar Vulin kot direktor Bie izdajal ukaze in usmeritve, da se ne preprečuje delovanje skupine Wagner v Srbiji,” je izjavil Stojković. O Harčenku je dejal, da je šef organizacije, ki na ozemlju Srbije mobilizira srbske državljane za sodelovanje v vojni, po drugi strani pa srbskim državljanom omogoča finančna sredstva ter jim daje napotke, kako naj se prijavijo za vojno v Ukrajini oziroma za usposabljanje v ruski vojski.
Skupina Oktober je kazenske ovadbe po pisanju portala mreže Radio Slobodna Evropa vložila tudi proti več drugim osebam, zaposlenim na ruskem veleposlaništvu v Beogradu, nekaterim osebam, ki so povezane z rusko-humanitarnim centrom v Nišu, in več ljudem, ki delajo za Bio. Obenem so ovadili tudi vodjo desničarske organizacije Ljudska patrola Damjana Kneževića, ki naj bi po informacijah skupine Oktober stopil v stik s skupino Wagner v Sankt Peterburgu. Ljudska patrola se je prav tako podpisala pod grafit pod Brankovim mostom v Beogradu, na katerem je upodobljen emblem Wagnerja (lobanja).
Narodna patrola preti „ruskim liberalima“ u Srbiji, besni zbog švrljanja grafita https://t.co/PZ1kRvB9qi
— TV N1 Beograd (@N1infoBG) January 20, 2023
Medtem ko srbska zakonodaja prepoveduje državljanom Srbije, da se borijo na tujih bojiščih – za to je zagrožena zaporna kazen, več kot 20 ljudi pa je bilo po navedbah BBC že obsojenih – so odhodi Srbov na bojišča v Ukrajini v slabo voljo spravili tudi srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
“Zakaj vi, ki prihajate iz Wagnerja, novačite kogarkoli iz Srbije, če veste, da je to proti našim pravilom,” je Vučić povedal v nastopu za srbsko televizijo Happy TV, ki je naklonjena njegovi oblasti. Prav tako je zanikal očitke, da bi bili pripadniki skupine Wagner vpleteni v postavljanje barikad na Severu Kosova v času zadnje zaostritve razmer, povzema srbski N1.
Preberite še: Pojasnjujemo eskalacijo razmer v naši bližini, kakršne nismo videli že leta
“Prišli smo, da podpremo brate Ruse, saj se dobro spominjamo vloge, ki so jo odigrali v Jugoslaviji v devetdesetih letih. Spomnimo se krivice, ki jo je Nato izkazal v odnosu do Srbije in situacije na Kosovu,” je po navedbah agencije RIA Novosti, ki jih je povzel srbski Danas, povedal eden od srbskih prostovoljcev, ki so se pridružili ruski strani v vojni v Ukrajini.
Kot smo že pisali, so srbski prostovoljci v Zaporožju začeli usposabljanje v okviru ruskega bataljona prostovoljcev. Koliko srbskih državljanov je dejansko odpotovalo na bojišča v Ukrajino, ni znano, se pa nekateri tam borijo že od leta 2014, ko so na vzhodu države izbruhnili spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti.
Ruska najemniška skupina Wagner v Ukrajini poveljuje do 50.000 borcem, je razvidno iz obveščevalnih podatkov, ki jih je danes objavilo britansko ministrstvo za obrambo. Po oceni vojaških strokovnjakov na Otoku so pripadniki skupine postali “ključni element” ruske agresije proti Ukrajini. Paravojaška skupina, ki jo je ustanovil vplivni ruski poslovnež Jevgenij Prigožin, je v Rusiji sicer od 27. decembra lani registrirana kot podjetje, katerega poslovne dejavnosti so “svetovanje pri upravljanju”.
Med Moskvo in Brusljem
Ob dilemah in vznemirjenju, ki jih je sprožilo novačenje Srbov za boj v Ukrajini, britanski BBC ponovno izpostavlja vprašanje položaja Srbije med Zahodom in Rusijo. Beograd se navkljub pozivom Evropske unije še vedno ni pridružil zahodnim sankcijam proti Rusiji, pri čemer pa Vučić vztraja, da je Srbija ne le “nevtralna” glede vojne v Ukrajini, temveč tudi, da z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ni govoril že “več mesecev”.
Jasno je tudi stališče Srbije do Krima in območij Donbasa na vzhodu Ukrajini. “Za nas je Krim Ukrajina, Donbas je Ukrajina, in tako bo ostalo,” je Vučić povedal ta teden na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Beograda prav tako ne navdušuje Putinov argument za priznanje neodvisnosti regij na vzhodu Ukrajine, pri katerem je ruski predsednik kot referenco uporabil enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova.
Navkljub napetostim v odnosu med Beogradom in Moskvo pa Srbija po drugi strani ni nič bližje Evropski uniji, s katero je v procesu pristopnih pogajanj. “Nismo tako navdušeni, kot smo bili včasih, na nek način pa tudi Evropska unija ni tako navdušena nad nami,” je članstvo v EU komentiral Vučić na okrogli mizi Politica ob robu foruma v Davosu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje