Pet možnih scenarijev, kako bi se lahko končala vojna v Ukrajini

Washington in Moskva sta se dogovorila za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, ki bi se lahko zgodilo že prihodnji teden.

Sprva so ameriški mediji poročali, da je pogoj za ta vrh tudi srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a je Kremelj to možnost zavrnil. Kljub temu se zdaj znova postavlja vprašanje, ali bi lahko srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom vendarle prispevalo k morebitnemu končanju vojne v Ukrajini.

CNN je v svoji analizi predstavil pet možnih scenarijev razvoja dogodkov.

Putin pristane na brezpogojno premirje

Ta možnost je sicer zelo malo verjetna, saj si je težko predstavljati, da bi Putin pristal na premirje, pri katerem bi se frontne črte ohranile take, kot so, navaja CNN. Takšno rešitev so ZDA, Evropa in Ukrajina pod grožnjo sankcij predlagale že maja, a jo je Moskva zavrnila. Trump je nato odstopil od sankcij in raje poskusil z nižjimi diplomatskimi pogovori v Istanbulu, ki pa niso obrodili sadov.

Tudi 30-dnevno premirje z začetka leta, namenjeno zaščiti energetske infrastrukture, je imelo omejen učinek. Kremelj trenutno postopne vojaške pridobitve pretvarja v strateške prednosti in nima razloga, da bi se jim odpovedal ravno zdaj, ko je na vrhuncu napredovanja. Tudi grožnja sekundarnih sankcij proti Kitajski in Indiji – ki sta za zdaj odporni proti pritisku ZDA – tega izračuna ne bo spremenila vsaj do oktobra. Do takrat bo Putin verjetno nadaljeval boj, saj se zaveda, da trenutno zmaguje, poroča CNN.

Pragmatizem in nadaljnja pogajanja

Pogovori bi se lahko končali z dogovorom o nadaljnjih srečanjih pozneje, ki bi z začetkom zime utrdili ruske dosežke, v analizi ugotavlja CNN. Do takrat bi Putin morda že zavzel Pokrovsk, Kostjantinivko in Kupjansk, kar bi mu zagotovilo močan položaj. Rusija bi nato lahko leta 2026 nadaljevala vojno ali pa uporabila diplomacijo, da bi te pridobitve postale trajne. Ob tem bi Putin lahko odprl tudi vprašanje ukrajinskih volitev, preloženih zaradi vojne, ter spodkopal legitimnost Zelenskega in ga morda zamenjal z bolj proruskim kandidatom.

Ukrajini nekako uspe prebroditi naslednji dve leti

V tem scenariju bi ameriška in evropska vojaška pomoč Ukrajini v prihodnjih mesecih zmanjšala potrebo po večjih ozemeljskih popuščanjih in Putina prisilila k pogajanjem, saj njegova vojska ne bi dosegla zastavljenih ciljev, piše CNN. Pokrovsk bi sicer lahko padel, druga vzhodnoukrajinska oporišča pa bi bila ogrožena, a bi se ruski napredek upočasnil, medtem ko bi sankcije in pregrevanje gospodarstva začeli pritiskati na Kremelj.

Evropske države so pripravile načrte za "varnostne sile" Nata, v okviru katerih bi več deset tisoč vojakov razporedili okoli Kijeva in drugih večjih mest. Med obnovo bi Ukrajini zagotavljali logistično in obveščevalno podporo ter ustvarili dovolj močan odvračilni učinek, da bi Moskva pristala na ohranitev trenutnih frontnih črt. To je morda najboljši izid, na katerega lahko Ukrajina upa.

Katastrofa za Ukrajino in Nato

Po srečanju s Trumpom, ki bi izboljšalo odnose med ZDA in Rusijo, a Ukrajino pustilo prepuščeno samo sebi, bi Putin lahko zaznal razpoke v enotnosti Zahoda. Evropa bi se trudila podpreti Kijev, a brez ameriške pomoči ne bi mogla spremeniti razmerja moči. Tudi majhne ruske pridobitve na vzhodu bi lahko prerasle v počasni zlom ukrajinskih sil med Donbasom in mesti Dnipro, Zaporožje ter Kijev.

Ukrajinska obramba bi slabela, pomanjkanje vojakov pa bi preraslo v politično krizo, če bi Zelenski moral zahtevati obsežnejšo mobilizacijo. Kijev bi bil znova ogrožen. Putinove sile bi nadaljevale z napredovanjem, medtem ko bi evropske vojske presodile, da je bolje spopasti se z Rusijo v Ukrajini kot pozneje na tleh Evropske unije.

A brez političnega mandata za neposreden vstop v vojno bi evropski voditelji ostali pri besedah, ne dejanjih. Putin bi izkoristil razdeljenost in vztrajal v ofenzivi, Nato pa ne bi uspel oblikovati enotnega odgovora. Tak razplet bi pomenil evropsko nočno moro in obenem konec suverene Ukrajine.

Katastrofa za Putina: ponovitev sovjetske zgodbe v Afganistanu

Ruske finančne rezerve bi lahko hitro kopnele, prihodki pa padali, navaja CNN. V moskovski eliti bi raslo nezadovoljstvo, ker je Kremelj zavrnil diplomatske izhode iz vojne in vztraja v dragem, izčrpavajočem spopadu. Po vmesnih volitvah v ZDA bi se ameriška politika verjetno vrnila k tradicionalnemu nasprotovanju Moskvi in Pekingu, kar bi Kremlju še otežilo položaj.

Takšno zanikanje gospodarskih težav bi lahko postalo politično nevarno – podobno kot pri sovjetskem neuspelem poskusu okupacije Afganistana. Znaki šibkosti so se denimo že pokazali, na primer ob kratkotrajnem uporu Jevgenija Prigožina. Putin je lahko videti močan, dokler nenadoma ne deluje krhek – in tedaj se lahko izkaže za usodno ranljivega.