Menu Item
Število podpisnikov peticije, ki menijo, da je treba preprečiti projekcijo filma Republika Srbska: Boj za svobodo, še vedno narašča. Kritiki, tudi svojcev žrtev genocida v Bosni in Hercegovini, med drugim menijo, da film nepravilno predstavlja zgodovino dogodkov v času vojne v BiH.
Število podpisnikov peticije za prepoved promocije filma Republika Srbska: Boj za svobodo je vse višje. Peticijo zoper projekcije filma srbsko-kanadskega režiserja Borisa Malagurskega je tako podpisalo že več kot 33.000 ljudi, ki filmu očitajo zanikanje genocida v Bosni in Hercegovini oziroma enačenje žrtev genocida in zločincev.
Kot smo že poročali, je peticijo za prepoved promocije filma sprožil Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) minuli teden, potem ko je Malagurski napovedal predvajanje filma v več mestih v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Projekcijo so že odpovedala mesta Stuttgart, Düsseldorf, München, Offenbach, Salzburg, Celovec, Bern, Bruselj, Antwerpen, Rotterdam in Beljak.
Ker je bila projekcija napovedana tudi v Ljubljani, so Matere Srebrenice na Twitterju pozvale slovensko ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon in župana Ljubljane Zorana Jankovića, naj predvajanja filma ne dovolita. Več v prispevku Poziv Tanji Fajon in Jankoviću: Ne dovolite projekcije filma.
Film po mnenju mednarodne ekipe strokovnjakov z inštituta revidira zgodovino Bosne in Hercegovine med vojno med letoma 1992 in 1995 ter ponižuje žrtve in mednarodna sodišča z upravičevanjem genocida. V sporočilu za javnost so izpostavili, da film s svojo vsebino poskuša izenačiti žrtve genocida in zločince z revizijo zgodovinskih, znanstvenih in sodnih dejstev o genocidu v BiH. “Napovednik filma poveličuje ustanovitev entitete Republike Srbske med agresijo v BiH kot boj proti suženjstvu in boj za svobodo,” so zapisali. Poudarili so, da avtor filma tako javno negira genocid, pa tudi mednarodno pravo, mednarodna sodišča in Združene narode.
V inštitutu so spomnili, da so parlamenti skoraj vseh držav, kjer so napovedali projekcije filma, sprejeli resolucije, s katerimi priznavajo genocid v BiH. “Če bodo v teh državah prikazovali film Republika Srbska: Boj za svobodo, bodo s tem kršili omenjene resolucije svojih parlamentov,” so opozorili.
Matere žrtev genocida v Srebrenici, kjer so posneli del filma, so opozorile, da film poskuša enačiti žrtve genocida in zločince, zato bi njegovo predvajanje morali prepovedati.
Boris Malagurski, nekdanji novinar ruskega medija Sputnik in ruske državne televizije Russia Today, je obtožbe zavrnil. Na družbenem omrežju Twitter, kjer je objavil fotografijo iz spominskega centra za žrtve srebrniškega genocida v Potočarih, je zapisal, da je v filmu obsodil vse, kar se je zgodilo v Srebrenici.
Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov od 11. do 19. julija 1995 v Srebrenici ubile 8.372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu. V članicah Evropske unije se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje