Plišasti roboti za starejše: rešitev za vse večjo krizo?

Vsak dan vsaj deset starejših v Južni Koreji umre zaradi samomora. Številka iz poročila, ki je bilo objavljeno junija 2025 v reviji Journal of the Korean Medical Association, odraža zaskrbljujoč in vztrajen trend v vzhodni Aziji. Tudi na Japonskem in v Hongkongu že dolgo beležijo povečano število samomorov med starejšimi. Vendar pa je položaj v Južni Koreji še posebej zaskrbljujoč, saj ima država najvišjo stopnjo samomorov v državah OECD, spada pa tudi med države z najvišjo stopnjo samomorov v razvitem svetu.

Profesorica socialnega dela na Univerzi Južne Karoline Otelia E. Lee, ki raziskuje izolacijo med starejšimi v Južni Koreji, pravi, da gre za pravo krizo. V državi živi več kot 10 milijonov ljudi, ki so stari 65 let ali več – predstavljajo petino populacije. "To se je zgodilo tako hitro, da korejska vlada ni imela časa, da bi vzpostavila sistem podporo. A to, da jih prepustijo same sebi, ni možnost," je dejala Lee.

Korejski upokojenci se spopadajo s še nikoli videno krizo: hitra gospodarska preobrazba države je sprožila temeljito spremembo tradicionalne strukture naroda. "Sedaj imamo manj večgeneracijskih gospodinjstev in manj družinske podpore – eden od treh južnokorejskih upokojencev živi sam," pojasnjuje Lee. Ta osamljenost je povezana s finančnimi težavami, izolacijo in občutkom, da so v breme, kar je povezano z depresijo in samomorom, pojasnjuje profesorica.

Medtem ko se preobremenjen javni zdravstveni sistem trudi držati korak s temi spremembami, se južnokorejska vlada vse pogosteje obrača na tehnološka podjetja, da bi rešila krizo starejših in zapolnila kritično vrzel v kadrih socialnega varstva. To je odprlo vrata podjetjem, kot je Hyodol, platforma za zdravstveno varstvo in pametne domove, ki temelji na robotu v obliki lutke. Prejmejo ga starejši ljudje, ki živijo sami, robot pa je povezan z aplikacijo in spletno platformo za spremljanje starejšega s strani negovalcev ali družinskih članov.

Prikupnost in čustvena opora

Lutka ima praktične funkcije – starejšega spomni na zdravila – prav tako pa omogoča socialnim delavcem, da dnevno vnašajo podatke, kot je na primer to, kdaj je čas za hrano. Njena največja funkcija pa je čustvena opora.

Plišasta lutka se odziva na dotik glave ali na stisk roke. Govori z glasom sedemletnega otroka, ponuja glasbo, pogovore in kognitivne vaje. Obenem pa svojega lastnika vsak dan pozdravi, ko se ta vrne: "Babica/dedek, čakala sem te ves dan!"

Oblikovana je prikupno in tolažilno, je razložila izvršna direktorica podjetja Hyodol Jihee Kim. Njen 'dojenčkast' videz omogoča, da starejša oseba z njo hitreje vzpostavi vez in zaupanje. "Čeprav po navadi niso vešči tehnologije, njihovo pripravljenost za učenje poveča prikupnost lutke," dodaja Kim.

Od novembra lani so na domove starejših ljudi, ki živijo sami, poslali več kot 12.000 robotov. To je financirala država in razni socialni programi. Okoli 1.000 so jih kupile družine same – najnovejši model stane okoli 745 evrov.

Socialna delavka, ki je anonimno spregovorila za CNN, pravi, da po njenem mnenju učinkovitost robota odtehta njegovo ceno. Spominja se zelo depresivne starejše ženske, za katero je skrbela, ki je pred prejetjem lutk strmela skozi okno v 11. nadstropju in razmišljala, ali bi se pognala v globino. Ko je dobila Hyodol, je z njo vzpostavila močno vez, ki je močno izboljšala njene občutke osamljenosti in brezupa.

Za nekatere rešitev, za druge moteča

V študiji iz leta 2024 je Lee poročala o več ducat starejših, ki so lutkam nadeli vzdevke, jim kupovali otroška oblačila in jih ponoči pokrili. V študijo je bilo vključenih 69 starejših, ki pri katerih so po šestih tednih uporabe lutke opazili zmanjšane simptome depresije in izboljšane kognitivne sposobnosti.

Močne vezi, ki so jih starejši oblikovali z robotom, so sprožile tudi etična vprašanja o čustveni odvisnosti in potencialni infantilizaciji: uporaba lutke, podobne dojenčku, je za nekatere pomenila izgubo dostojanstva in avtonomije. Primer, ki je Kim najbolj ostal v spominu, je bil primer starejše ženske, ki je svojo lutko poimenovala po pokojni hčerki in se popolnoma umaknila iz družbenega življenja, da bi čas preživljala z robotom.

Tako Kim priznava, da robot ni primeren za vse in poudarja, da bi moral biti le v podporo, ne pa kot nadomestek stika z ljudmi. Starejši, ki so tako fizično kot tudi mentalno še bolj neodvisni, lutko vidijo kot motečo. "Povprečna starost naših uporabnikov je tako 82 let. Tistim, ki so mlajši in bolj neodvisni, po navadi ni všeč," je dodal izvršni direktor podjetja.

Naprave, ki zbirajo zdravstvene podatke, pogosto sprožajo vprašanja o zasebnosti in varnosti. Kim ob tem zatrjuje, da so podatki anonimizirani, identifikacije uporabnikov pa ni.

Glede na študijo iz leta 2020, objavljeno v znanstveni reviji Journal of Alzheimer’s disease, se robotski spremljevalci vse pogosteje uporabljajo za podporo starejšim. Vendar študija opozarja, da etične smernice še zdaleč niso sledile hitremu napredku teh tehnologij.