Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Ameriški predsednik je močno stresel transatlantske odnose in več kot 80-letne predstave Evrope o tem, kdo so njeni pravi zavezniki. ZDA kot ena najmočnejših držav na svetu pod Trumpom očitno vse manj. Če še sploh.
Če so pozorni opazovalci mednarodnega dogajanja takoj po novem letu ugotavljali, da ne pomnijo leta, ki bi se začelo tako burno, v tem tednu – ko se je zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji resno zatreslo v Evropi, – ugotavljajo, da je pred nami resnično pot v neznano.
Najprej seveda zato, ker zdaj tudi ZDA dokazujejo, da jih pod Trumpom v svetovni politiki vodijo zelo ozki interesi in želja po svetovni prevladi, kot za N1 pravi profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Jelena Juvan.
Potem pa tudi zato, ker kljub tokrat sicer silovito močnemu odgovoru Evrope na Trumpove apetite po Grenlandiji pomembnih podrobnosti, ki celo v takšnih razmerah pričajo o neenotni Evropi, ni bilo mogoče spregledati.
Na vrhuncu Trumpovih groženj je svoje vojake ali častnike na priprave na vojaško vajo na Grenlandijo, ki je bila v resnici evropski odvračalni ukrep, poslalo ali napovedalo njihovo napotitev le nekaj evropskih držav, med njimi Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska in konec tedna še Slovenija.
Na drugi strani pa sta dve članici EU v četrtek v Davosu ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) podpisali ustanovno listino Trumpovega Odbora za mir. To sta Madžarska in Bolgarija.
Sodelovanje v tem odboru, kjer odloča Donald Trump, so doslej podpisale ali napovedale Albanija, Argentina, Armenija, Azerbajdžan, Bahrajn, Belorusija, Bolgarija, Egipt, Madžarska, Indonezija, Izrael, Jordanija, Kazahstan, Kosovo, Kuvajt, Mongolija, Maroko, Pakistan, Paragvaj, Katar, Savdska Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Vietnam in ZDA.
Ruski predsednik Vladimir Putin, za katerega je Trump sicer v četrtek dejal, da se bo odboru pridružil, pa je sporočil, da bo Rusija o tem razmislila s svojimi strateškimi partnerji, in ponudil, da milijardo dolarjev težko "pristopnino" poravna iz zamrznjenih ruskih milijard, ki jih je Zahod Rusom zamrznil po začetku Putinove invazije na Ukrajino pred skoraj štirimi leti.
Večina evropskih držav je do Trumpove pobude zadržana. Ne je zaenkrat rekla tudi Slovenija. A kot pravi profesorica Jelena Juvan, to izvedbe Trumpovega Odbora za mir ne bo ustavilo, saj je dal v preteklosti že večkrat vedeti, da mu Evropa ni pomembna.
So to Združeni narodi 2.0? Društvo narodov pred drugo svetovno vojno?
Odbor za mir, ki ga je z resolucijo potrdil tudi Varnostni svet ZN, je bil sicer prvotno zasnovan kot organ za nadzor nad premirjem v Gazi. Po besedah Jelene Juvan pa je očitno, da zdaj presega prvotne namene, zato je težko z gotovostjo trditi, ali so na vidiku tako imenovani Trumpovi Združeni narodi ali pa, kot menijo nekateri, nekaj takšnega, kot je bilo pred drugo svetovno vojno Društvo narodov.
Trump je sicer dejal, da bo Odbor za mir z Združenimi narodi sodeloval, a so ti že dlje časa v resni krizi. Jelena Juvan poudarja, da bi bilo že zdavnaj treba reformirati tudi delovanje Varnostnega sveta, v katerem kot stalne članice s pravico do veta sedijo ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Danes tako Rusija z vetom blokira kakršnekoli pomembne odločitve o Ukrajini, Amerika pa kakršnekoli obsodbe izraelskega ravnanja v Gazi.
Ob nadzora nad povojno obnovo Gaze do organizacije, ki se ukvarja z vsem
Sprva je bil Odbor za mir zamišljen kot mednarodno telo, ki bi nadzorovalo Trumpovo vizijo povojne obnove Gaze.
A ko so ZDA prejšnji teden razposlale osnutek statuta odbora, je postalo jasno, da gre za precej širše telo. Odbor naj bi bil zdaj globalni mehanizem za zagotavljanje miru na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, in bil naj bi "hitrejša alternativa obstoječim mednarodnim strukturam."
Statut Trumpu podeljuje obsežna pooblastila: od pravice veta do imenovanja naslednika, sprejemanja resolucij ... kar po mnenju številnih opazovalcev utrjuje Trumpovo vlogo kot osrednje figure novega svetovnega organa.
Odbor za Gazo je zdaj samo del strukture Odbora za mir, v katerem palestinskih predstavnikov ne bo. Bela hiša je v Odbor za Gazo imenovala Trumpovega zeta Jareda Kushnerja ter posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, poleg njiju pa sodelujejo še katarski in egiptovski uradniki ter izraelski poslovnež, kar po mnenju kritikov odpira vprašanja o legitimnosti in izrazitem ameriškem vplivu.
Kaj kupi milijarda dolarjev?
Posebej problematično se profesorici Juvan zdi to, da morajo države po treh letih za stalno članstvo v Trumpovem Odboru za mir plačati milijardo dolarjev. "To pomeni, da si vpliv kupiš. Bogatejše države oziroma tiste, ki so to pripravljene plačati, bi dobile pravico soodločati o ključnih svetovnih vprašanjih," opozarja.
"Če v enem organu sodeluje 20 držav, na svetu pa jih je več kot 180, se najprej seveda odpre vprašanje legitimnosti takšnega organa. Po moji oceni to ni legitimno telo. Hkrati pa je tukaj nevarnost izključevanja drugih, ko bi dobili majhno število držav, ki bi si lastile primat nad vodenjem sveta," opozarja Juvan in dodaja: če bodo tudi na koncu ZDA vodile ta odbor, lahko po njenem mnenju legitimirajo vse, kar si Trump zamisli – tudi priključevanje tujih ozemelj.
Trump je namreč prav v zadnjih dneh grozil, da si bo Grenlandijo prisvojil "zlepa ali zgrda", s tem pa močno stresel transatlantske odnose in več kot 80-letne predstave Evrope o tem, kdo so njeni pravi zavezniki. ZDA kot ena najmočnejših držav na svetu po novem očitno vse manj, če še sploh.
Tako ravnajo diktatorji
Profesorica Juvan je Trumpovo ravnanje primerjala z ravnanjem diktatorja. Po njenih besedah je z izjavami jasno pokazal, da se zaveda, da bi za zasedbo Grenlandije lahko uporabil izjemno močno vojaško silo. "Celotno njegovo delovanje temelji na moči in izsiljevanju," pravi.
Obstaja pa očitno ena evropska figura, ki jo Trump posluša – generalni sekretar Nata Mark Rutte. Po pogovoru z Ruttejem v Davosu – in verjetno tudi zaradi padca na ameriških borzah, ko je grozil, da bo prevzel Grenlandijo – je Trump umaknil svojo napoved dodatnih carin osmim evropskim državam, ki so kot prve poslale svoje vojaško osebje na Grenlandijo, prav tako je šele ta teden v Davosu prvič jasno povedal, da si Grenlandije ne bo prisvojil s silo.
"Očitno je Rutte nekdo, ki ga Trump upošteva," pravi Jelena Juvan in tako kot mnogi, tudi ona ugiba, zakaj je tako. Bodisi Rutte, ki Trumpa javno nikoli ne blati, prej nasprotno, ve, kako je treba ameriškega predsednika nagovoriti, bodisi deluje vtis, da je Rutte nad Trumpom fasciniran. "Tega pač ne moremo vedeti," pravi Juvan.
Vemo pa, da sta se Trump in Rutte dogovorila za oblikovanje načrta za povečanje odpornosti pred Rusijo in Kitajsko na celotnem območju Arktike, pri katerem bi sodelovale članica Nata.
Vsekakor je dobra novica, da je Trump opustil grožnjo po prisvojitvi Grenlandije s silo, kar bi imelo grozovite posledice tako za Evropo kot za svet. Med evropskimi voditelji pa se po Trumpovih grožnjah Grenlandiji in z dodatnimi carinami zdaj že pošteno plazi dvom v to, ali je Trumpovim zagotovilom še mogoče zaupati.
Kot pravi profesorica Juvan, se vzpostavlja nov svetovni red na način, da bo pravila igre krojil tisti, ki ima moč in jo je pripravljen tudi uporabiti. To s seboj prinaša opuščanje temeljnih načel mednarodne skupnosti, kot sta suverenost držav in nespremenljivost meja: "Če pade to, bomo vstopili v kaotično in nevarno obdobje. Odpiranje tega je res lahko kot odpiranje Pandorine skrinjice."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
