Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob italijanskem dnevu spomina pozvali k celovitemu spominjanju na tragična obdobja 20. stoletja in njegove žrtve. "Za spoštljiv spomin, spravo in lepšo prihodnost dveh sosednjih držav in narodov nosimo skupno odgovornost," je dejala ministrica Tanja Fajon. Ob tem so na ministrstvu prepričani, da projekt evropske prestolnice kulture odraža resnična hotenja in skupne interese prebivalcev obmejnega območja, obeh narodov, njunih manjšin in dveh držav.
V dneh, ko v Italiji potekajo spominski dogodki na žrtve fojb, so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pozvali k celovitemu spominjanju na tragična obdobja 20. stoletja in njegove žrtve. Spomin na pretresljive dogodke ne sme biti orodje v rokah katere koli politike ali ideologije, so sporočili.
Ministrstvo zavrača interpretacije zgodovine, ki obujajo sovraštvo in strah ter pozabljajo na grozote fašističnega režima, ki jih je občutil slovenski narod. “Za spoštljiv spomin, spravo in lepšo prihodnost dveh sosednjih držav in narodov nosimo skupno odgovornost, kakor je skupna tudi naša odgovornost za varovanje najvišjih vrednot združene Evrope,” je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Kot so sporočili z MZEZ, Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo dogodkov iz preteklosti kot jih prikazuje tudi skupno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956, ki so ga pripravili v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in je dostopno javnosti.
Na ministrstvu so spomnili na projekt evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 Nova Gorica-Gorica. “Prepričani smo, da ta odraža resnična hotenja in skupne interese prebivalcev obmejnega območja, obeh narodov, njunih manjšin in dveh držav, zato si zasluži vso podporo, medsebojno spoštovanje in skupna prizadevanja za ohranitev njegove neprecenljive dediščine,” je povedala Fajon. Ministrstvo je danes zavrnilo tudi vse oblike vandalizma in skrunitve spomenikov na krajih spominjanja obeh narodov in se tako odzvalo na sobotno grafitiranje vhoda v spominski park v Bazovici.
Česa se spominjajo Italijani?
Na 10. februar se v Italiji od leta 2005 spominjajo žrtev povojnih usmrtitev in tegob beguncev iz Dalmacije, Istre in slovenskega dela Primorske. Jugoslovanska vojska je v dveh valovih, najprej po kapitulaciji Italije leta 1943 in nato po koncu vojne let 1945, izvajala aretacije in usmrtitve predstavnikov fašistične oblasti, njihovih sodelavcev in ljudi, obtoženih sodelovanja s fašisti. Točno število pobitih ni znano, v Italiji pa politiki pogosto posplošeno omenjajo prenapihnjene številke. Zgodovinarja dr. Gorazd Bajc z mariborske univerze in dr. Raoul Pupo s tržaške univerze sta lani za N1 število smrtnih žrtev povojnih pobojev v fojbah ocenila na od 3.000 do 4.000 oseb. Oba sta opozorila na negotovost teh ocen. Večina ubitih je bila Italijanov, med njimi pa je bilo tudi nekaj ljudi drugih narodnosti, ki so nasprotovali komunistom in partizanom.
Spomenik žrtvam fojb in eksodusa v Milanu (Foto: PROFIMEDIA)
Novice in govorice o nasilju so sprožile množično odhajanje italijanskega prebivalstva z območij, ki so kasneje prešla pod jugoslovansko upravo. Kot navaja poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki so ga pripravili strokovnjaki z obeh strani meje, je s slovenskega dela Primorske odšlo več kot 27 tisoč ljudi, iz hrvaške Istre in Dalmacije pa med 200 in 300 tisoč ljudi.
Oglasila se je tudi Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Slovenije, ki je v ponedeljek opozorila na to, “kdo bi moral Italijane spomniti na njihove zločine nad Slovenci”. Kot so poudarili, slovenski politiki vedo, kdo je osvobodil Trst nemškega jarma. “Ko Italijani navajajo žrtve jugoslovanskega komunizma v fojbah, nikoli ne navedejo zaporedja dogodkov, ki so sledili italijanski zasedbi slovenskega in hrvaškega ozemlja po koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po prejetju nagrade, ki jo je Kraljevina Italija dobila z rapalsko pogodbo 1920. Nagrada je bila nekaj sto tisoč Slovencev in Hrvatov skupaj z njihovim ozemljem,” so spomnili.
V Mednarodni mreži antifašistov, ki združuje člane iz Slovenije, Hrvaške in Italije, pa so dejali, da z zaskrbljenostjo spremljajo sistematično sprevračanje zgodovinskih dejstev in njihovo zlorabo v politične namene, ki da je še posebej prisotna ob dnevu spomina. “Ta dan se namreč zgodovino predstavlja iztrgano iz širšega konteksta, pri čemer se popolnoma zamolči fašistično nasilje in grozote italijanske okupacije od požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920 do kapitulacije Italije leta 1943,” so poudarili.
Ugotavljajo tudi, da skrunitve spomenikov prvim antifašistom v Evropi niso deležne take medijske pozornosti in obsodbe kot “tisti spomeniki, ki jih je Italija postavila na piedestal svoje prirejene zgodovine”. Kot še dodajajo v decembra lani ustanovljeni mreži, ne bodo pristali na relativiziranje in toleriranje zgodovinskih neresnic.
Tako v ZZB NOB kot v mreži antifašistov so bili kritični do vandalizma v Bazovici.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje