Menu Item
Palestinsko predsedstvo na zasedenem Zahodnem bregu je v ponedeljek obsodilo izraelsko prepoved delovanja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) v Izraelu in zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu od prihodnjega leta naprej. Hamas je prepoved označil za sionistično agresijo, Islamski džihad pa za stopnjevanje genocida nad Palestinci. Izrael in Iran sta se na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu v ponedeljek medsebojno obtoževala, da ogrožata mir, stopnjujejo pa se tudi razmere v Gazi, kjer je bilo sinoči v izraelskih napadih ubitih najmanj 93 ljudi.
Izraelski parlament je v ponedeljek sprejel zakonodajo, s katero bo s prihodnjim letom prepovedano delovanje UNRWA v Izraelu in zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. Zakonodaja ogroža tudi delo agencije v Gazi, saj Izrael nadzira mejne prehode v enklavi.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po sprejetju zakonodaje sicer dejal, da mora trajna humanitarna pomoč v Gazi kljub prepovedi ostati na voljo ter da je Izrael pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi civilistom v enklavi zagotovili humanitarno pomoč na način, “ki ne ogroža varnosti Izraela”.
Urad palestinskega predsednika v Ramali je potezo ostro obsodilo. “Tega ne bomo dovolili (…) Prepričljivo glasovanje tako imenovanega kneseta kaže, da se Izrael spreminja v fašistično državo,” so v ponedeljek sporočili iz urada.
Pri Hamasu so prepoved obsodili kot sionistično agresijo. “Menimo, da je to del sionistične vojne in agresije proti našemu ljudstvu,” je sporočilo palestinsko islamistično gibanje. Medtem je zaveznica gibanja, skupina Islamski džihad potezo opisala kot stopnjevanje genocida nad Palestinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Leta 1949 ustanovljena UNRWA skrbi za humanitarno pomoč, izobraževanje, socialne storitve in zdravje za več milijonov palestinskih beguncev v Gaze, na Zahodnem bregu, v Jordaniji, Libanonu in Siriji. Je ena največjih agencij ZN in ima okoli 40.000 zaposlenih, od tega 13.000 samo na območju Gaze. Izrael že več mesecev opozarja, da se je v agencijo infiltriral Hamas. Trdi tudi, da je več njenih uslužbencev sodelovalo v napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani. UNRWA obtožbe zavrača, številne države pa so zaradi očitkov ustavile ali začasno prekinile financiranje agencije.
“Trenutno jih nihče ne more nadomestiti”
Zaradi prepovedi delovanja UNRWA so ZDA in več drugih držav že izrazile zaskrbljenost. Generalni sekretar Antonio Guterres pa je opozoril, da bo imela uničujoče posledice. Dodal je, da je odločitev v nasprotju z mednarodnim pravom, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Izraelski vladi smo dali jasno vedeti, da smo zaradi tega globoko zaskrbljeni,” je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller in dodal, da izraelsko vlado še naprej pozivajo, naj nove zakonodaje ne uveljavi. Miller je izpostavil je ključno vlogo UNRWA pri razdeljevanju humanitarne pomoči v Gazi.
ZDA so, potem ko je Izrael objavil trditev, da je nekaj pripadnikov UNRWA sodelovalo v napadih teroristične skupine Hamas na Izrael 7. oktobra lani, prenehale financirati UNRWA, kongres pa je sprejel zakon o prepovedi obnovitve financiranja. Po drugi strani Washington vztraja pri stališču, da ima UNRWA nepogrešljivo vlogo pri zagotavljanju pomoči Palestincem ne le v Gazi, ampak tudi na Zahodnem bregu in drugje v regiji. “Trenutno jih nihče ne more nadomestiti,” je dejal Miller.
Že v ponedeljek je vodja UNRWA Philippe Lazzarini opozoril, da bo dejanje Izraela še okrepilo trpljenje Palestincev, zlasti ljudi v Gazi. Po njegovi oceni je prepoved dejavnosti UNRWA v Izraelu brez primere in predstavlja nevaren presedan. Do odločitve Izraela so bili kritični tudi v Londonu in Berlinu. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da je globoko zaskrbljen, nemška vlada pa je sporočila, da je ogrožena nujna humanitarna pomoč več milijonom ljudi.
Na dogajanje se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob. Kot so v njegovem imenu zapisali na vladnem profilu na družbenem omrežju X, se premier pridružuje ostalim voditeljem mednarodne skupnosti v ostru obsodbi odločitve izraelskega parlamenta. “Ta odločitev, ki je v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom, bo imela grozovite posledice na že tako katastrofalno situacijo palestinskih beguncev,” so še zapisali.
Da je nad glasovanjem izraelskega parlamenta zgrožena, pa je na omrežju X zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. “Država Izrael je tista, ki od leta 1948 razseljuje palestinske begunce, UNRWA pa generacijam beguncev zagotavlja humanitarno, zdravstveno, izobraževalno in drugo pomoč,” je še navedla in spomnila, da ima Izrael kot okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom jasne pravne obveznosti. “Mednarodna skupnost mora odločno zavrniti vse tovrstne poskuse nadaljnjega razlaščanja Palestincev na zasedenem ozemlju,” je še dodala.
Kritičen je bil tudi evropski komisar, pristojen za humanitarno pomoč, Janez Lenarčič. “Obsojam to glasovanje kneseta. Je v nasprotju z mednarodnim pravom in obveznostmi Izraela ter uperjeno proti milijonom Palestincev, ki so odvisni od življenjsko pomembnega dela UNRWA,” je zapisal v odzivu.
Iran in Izrael z medsebojnimi obtožbami o ogrožanju miru na Bližnjem vzhodu
Izrael in Iran sta se na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu v ponedeljek medsebojno obtoževala, da ogrožata mir. Zasedanje, ki so ga zahtevale Alžirija, Rusija in Kitajska potem, ko je Izrael izvedel zračne napade na Iran, je zaznamovalo tudi pozivanje k umirjanju razmer.
“Izraelski napad je del širšega trajnega vzorca agresije in nekaznovanosti, s katero Izrael destabilizira celotno regijo,” je dejal veleposlanik Irana Amir Said Iravani in pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Zagotovil je, da si Teheran želi diplomatske poti, a vendarle zagrozil s povračilnim udarcem.
Izraelski veleposlanik Danny Danon pa je spomnil, da so napovedali povračilni udarec od 1. oktobra dalje. Iran je obtožil, da seje nasilje po vsem Bližnjem vzhodu. Varnostni svet pa je pozval, naj sprejme sankcije proti Iranu, še posebej zato, da mu preprečijo izdelavo jedrskega orožja.
Na zasedanju je sicer uvodoma pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Tihi ocean Haled Hiari v kratkem poročilu navedel, da je Izrael 26. oktobra zjutraj napadel iranske objekte za proizvodnjo raket, kar je Izrael tudi priznal.
V napadih so po iranskih poročilih umrli štirje vojaki in en civilist, škode pa naj ne bi bilo veliko. Hiari je obe strani pozval k pomiritvi in se posvetil opisu trpljenja Palestincev še posebej na severu Gaze.
Veleposlanik Samuel Žbogar je v svojem nastopu pozval k miru, ki se s takšnimi napadi vse bolj oddaljuje. “Pozivamo k popolnemu spoštovanju načela ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji. Ponovno pozivamo vse vpletene strani k zadržanosti. Države, ki imajo vpliv na države in akterje v regiji, pozivamo, naj ta vpliv uveljavijo. Vsak akter, ki prispeva k stopnjevanju nasilja, je odgovoren za ta krog nasilja,” je dejal Žbogar.
“Zgroženi smo nad razmerami v Libanonu in Gazi, zlasti v severni Gazi. Kot je opozoril generalni sekretar, so zaradi vsesplošnega opustošenja in pomanjkanja, ki sta posledica izraelskih vojaških operacij, življenjske razmere za tamkajšnje palestinsko prebivalstvo nevzdržne. Za dosego trajnega miru, zaščito civilistov in umiritev razmer v regiji je treba nujno doseči prekinitev ognja,” je dodal.
Nastopi drugih članov Varnostnega sveta so minili predvidljivo. Američanka Linda Thomas Greenfield se je postavila na stran Izraela in zagrozila Iranu s posledicami, če bo napadel Izrael ali ameriške vojake v regiji.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA obtožil, da niso pritisnile na Izrael, da ne napade Irana. Izrael je obtožil, da z agresijo proti Siriji, Libanonu in odmevnimi političnimi usmrtitvami namenoma krepi napetosti v regiji, Iran pa je pohvalil zaradi menda neverjetne zadržanosti.
Drugi veleposlaniki so izražali dvom, da gre pri obstreljevanju Irana in Izraela za samoobrambo. Predstavnik Mozambika je dejal, da takšni napadi niso v skladu z Ustanovno listino ZN, saj se obe državi poslužujeta povračilnih ukrepov, zato ne gre za samoobrambo.
Predstavnik Japonske pa je poudaril, da je ključen problem Gaza in pozval k prekinitvi ognja in izpustitvi talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra lani.
V izraelskih napadih na severu Gaze ubitih več deset ljudi
V izraelskih napadih na mesto Beit Lahia na severu Gaze je bilo ponoči ubitih najmanj 93 ljudi, je sporočila civilna zaščita v enklavi. Približno 40 ljudi pogrešajo oz. so ti še vedno ujeti pod ruševinami petnadstropne stanovanjske stavbe, ki je bila tarča izraelskega napada. Izraelska vojska medtem nadaljuje obleganje severnega dela palestinske enklave, kjer zdravstveno osebje opozarja na nevzdržne razmere.
“Še vedno sprejemamo številna trupla in ranjene,” je še pred povečanjem števila potrjenih žrtev dejal direktor bolnišnice Kamal Advan v mestu Džabalija in opozoril na pomanjkanje osebja in zdravil. “V bolnišnici ni ostalo ničesar razen materiala za prvo pomoč, izraelska vojska pa je aretirala naše zdravnike in zaposlene,” je dodal.
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v izjavi obsodilo “še en grozljiv pokol na severu Gaze”, kjer Izrael izvaja “kampanjo etničnega čiščenja in sistematičnega razseljevanja”.
V spopadih so življenje izgubili tudi štirje izraelski vojaki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje