Dodik pričal pred tožilstvom BiH, ukinili so mu pripor in odredili "občasno javljanje"

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je osumljen, da je storil kaznivo dejanje napada na ustavni red Bosne in Hercegovine, se je prostovoljno zglasil na državnem tožilstvu.

Še istega dne je bil nato na predlog tožilstva BiH priveden pred sodnika, kjer je bila opravljena obravnava, na kateri je sodišče izdalo sklep, da se lahko pripor zoper osumljenca Dodika odpravi. Kot poroča N1 Sarajevo, "razlogi, zaradi katerih je bil Dodik prej pridržan, ne obstajajo več".

Skupaj s sprejetjem sklepa o prenehanju pripora je sodišče določilo tudi ukrepe, ki predsedniku Republike Srbske nalagajo "obvezno občasno javljanje državnemu organu".

Sprejeti ukrepi bodo veljali tako dolgo, dokler sodišče ne bo odločilo drugače. Kot še piše N1 Sarajevo, bodo pristojni upravičenost trajanja izrečenih ukrepov preverjali vsake dva meseca.

Dodik je bil ob tem s strani sodišča Bosne in Hercegovine izrecno opozorjen, da bo v primeru kršenja obveznosti ponovno pridržan.

Ob tem je N1 Sarajevo spomnil na minulo izjavo predsednika glavnega odbora Stranke demokratske akcije (SDA) Safeta Softića, ki je dejal, da je že dejstvo, da obstajajo medijski članki, ki trdijo, da "med Dodikom in državnim sodstvom obstaja dogovor o odpravi njegovega pripora", skrajno skrb vzbujajoče.

Od begunca do odprave pripora

Milorad Dodik se skupaj z nekaterimi svojimi najbližjimi političnimi sodelavci že več mesecev izogiba aretaciji na podlagi centralne tiralice, izdane v okviru preiskave, ki se proti njemu vodi zaradi napada na ustavni red Bosne in Hercegovine.

Marca letos je sodišče Bosne in Hercegovine na predlog državnega tožilstva sodni policiji izdalo odredbo za pridržanje predsednika entitete Dodika, premierja Radovana Viškovića in predsednika skupščine Republike Srbske Nenada Stevandića. Nalog sodišča BiH za privedbo trojice je bil izdan, potem ko se niso odzvali na vabilo tožilstva BiH na zaslišanje.

V odredbi o aretaciji so obtoženi storitve kaznivega dejanja "napada na ustavni red". Omenjenega kaznivega dejanja so osumljeni zaradi sprejetja ustavno spornih zakonov, ki prepovedujejo delovanje pravosodnih in varnostnih institucij Bosne in Hercegovine v Republiki Srbski. Med institucijami so tudi sodišče in tožilstvo BiH, državna policijska agencija za preiskavo in zaščito (Sipa) ter visoki sodni in tožilski svet BiH.

Ustavno sporne zakone je parlament entitete sprejel februarja letos, in sicer kot odziv na sodbo sodišča BiH, ki je Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.