Po skromnem sprejemu je Zelenski iz Bele hiše odšel brez pravih zagotovil

Foto: PROFIMEDIA

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že tretjič od začetka vojne obiskal Washington. A tokratno srečanje ni poželo tolikšnega zanimanja javnosti. Določeni senatorji se pred kamerami celo niso želeli pojaviti v njegovi družbi, republikanci pa imajo v luči situacije na meji ZDA še vedno pomisleke o nadaljnji vojaški pomoči. Kljub temu da se je predsednik Joe Biden strinjal, da je pomoč nujna, je Zelenski srečanje končal brez pravih zagotovil.

Zelenski je v ponedeljek prispel v Washington, kjer je skeptične kongresnike prepričeval, naj odobrijo dodatno pomoč njegovi državi. Od nje je namreč odvisna usoda Ukrajine. A kaže, da imajo v senatu vse manj posluha za ukrajinske stiske, saj so prejšnji teden republikanci zaradi spora okrog politike na meji blokirali novo pomoč.

Vzdušje ob tretjem obisku Zelenskega v Washingtonu je bilo tako precej drugačno kot ob prvih dveh, saj so ga v Beli hiši pozdravili s precej skromnejšim sprejemom. Tudi sestanki z ameriškimi senatorji so potekali za zaprtimi vrati, predsednik predstavniškega doma republikancev Mike Johnson pa se pred kamerami z Zelenskim ni želel pojaviti niti izven soban. “Bidnova vlada prosi za milijarde dodatnih dolarjev, brez potrebnega nadzora, ali jasne strategije za zmago in nima odgovorov na vprašanja, ki zanimajo Američane,” je dejal.

Po srečanju z ukrajinskim predsednikom so sicer republikanski senatorji dejali, da sočustvujejo s stisko Ukrajine, a da so razmere na meji veliko večja grožnja nacionalni varnosti ZDA.

Foto: PROFIMEDIA

Republikanski senator JD Vance iz Ohia je v nedeljo za CNN povedal, da bi morala Ukrajina Rusiji prepustiti del svojega ozemlja, da bi se vojna končala. “Odstop našega ozemlja Rusiji bi bila norost,” je bi v torek odločen Zelenski. Obljubil je, da se bodo Ukrajinci borili še naprej. “Ti glasovi, ki govorijo o odstopanju ozemlja…to je isto, kot, če bi jim prepustili naše ljudi, ki jih pobijajo, mučijo, posiljujejo. Ne vem čigava zamisel je to, ampak bi jih vprašal ali bi sami predali svoje otroke teroristom? Mislim, da ne,” je dejal Zelenski na novinarski konferenci.

Biden poudarja, da je pomoč Ukrajini nujna

Drugačnega mnenja naj bi bil ameriški predsednik Joe Biden, ki se je ob obisku Zelenskega strinjal, da je pomoč Ukrajini nujna. Namignil je tudi, da je Bela hiša pripravljena popustiti republikanskim zahtevam po ostrejši politiki do migrantov.

“Brez dodatne pomoči se bližamo koncu naše zmogljivosti, da pomagamo Ukrajini pri njenih nujnih operacijskih potrebah,” je dejal Biden. Dodal je, da ruski predsednik Vladimir Putin računa na to, da ZDA ne bodo dostavile pomoči, zato je treba dokazati nasprotno. Ponovil je, da je v torek odobril dodatnih 200 milijonov dolarjev pomoči v topništvu in sistemih zračne obrambe. “Ukrajine ne bomo pustili na cedilu in ZDA bodo še naprej zagotavljale ključno orožje in opremo, dokler bomo lahko,” je dejal Biden. Za to sicer potrebuje sodelovanje kongresa.

Zelenski je dejal, da je na pogovorih s kongresniki dobil več kot pozitivne signale glede nadaljevanja pomoči. “Vendar pa moramo ločiti besede in posamične interese,” je dejal. Na novinarsko vprašanje o uspehih je odgovoril, da je Ukrajina zmagala na morju, kjer so uničili ruske ladje in preostanek flote pregnali v ruske vode. Dejal je, da so uničili kakšnih 20.000 pripadnikov teroristične skupine Wagner, katere jedro po njegovih besedah ne obstaja več. Dodal je še, da ima tudi za prihodnje leto Ukrajina jasen načrt, a podrobnosti ni želel razkriti.

Norveška bo Ukrajino podprla z dodatnimi tremi milijardami kron oziroma okoli 250 milijoni evrov, je med sredinim obiskom ukrajinskega predsednika v Oslu sporočila norveška vlada. Denar bo namenjen vzdrževanju civilne infrastrukture v zimskem času. Obenem bo Norveška Kijevu namenila tudi dodatno opremo za zračno obrambo.

Na vprašanje, ali se boji, da bi zmaga Donalda Trumpa na volitvah 2024 pomenila konec ameriške podpore, je Zelenski odgovoril, da je bil v stiku s predstavniki obeh strank in vsi so mu izrazili podporo. “Ukrajina ne bo ostala sama proti Rusiji”.

“Smo zavezniki, vendar nismo v Natu in odgovor prepuščam našemu velikemu prijatelju,” je na vprašanje, ali na prihodnjem vrhu zavezništva pričakuje vabilo Ukrajini za polnopravno članstvo, odgovoril Zelenski. Biden je dejal, da je za vstop v Nato treba izpolniti pogoje, trenutno pa je treba zmagati v vojni.

Volodimir Zelenski in Joe Biden. (Foto: PROFIMEDIA)

Foto: PROFIMEDIA

Pred pešanjem podpore Ukrajini je posvaril tudi nemški kancler Olaf Scholz. Dan pred vrhom EU, na dnevnem redu katerega bo tudi nova pomoč za Kijev, je zagotovil dolgotrajno finančno podporo Nemčije. “Gre za varnost Evrope in prednostno nalogo Nemčije,” je glede pomoči Ukrajini v bundestagu dejal Scholz, ki je menil, da je skoraj dve leti po začetku agresije ruski predsednik Vladimir Putin “tako kot prej odločen Ukrajino vojaško spraviti na kolena”. Pri tem po njegovih besedah Putin računa na to, da bo mednarodna podpora Ukrajini popustila, nevarnosti, da bi se ta kalkulacija izšla, pa ne gre izključiti.

V Evropski uniji se sicer po njegovih besedah skoraj vse države strinjajo o potrditvi dodatnih 50 milijard evrov – v obliki nakazil in posojil – za Ukrajino, ni pa še dogovorjen način izvedbe pomoči. “Zlasti Madžarska se še ni strinjala,” je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. Madžarski premier Viktor Orban namreč glede Ukrajine nasprotuje obema temama na dnevnem redu vrha – tako začetku pristopnih pogajanj kot nadaljnji finančni podpori tej državi.