Po tem, ko so februarja tretjini Makedoncev potekli dokumenti, so se tamkajšnji državljani znašli pred novo težavo. Ker se spomladi odpravljajo na dvoje volitev, dobršen del volilcev brez veljavnih dokumentov ne bi bil upravičen do oddaje glasu. Severnomakedonski parlament je zato danes sprejel spremembe volilne zakonodaje, s katerimi želi na letošnjih volitvah omogočiti glasovanje več kot 100.000 volilcem brez veljavnih dokumentov.
Februarja je v Severni Makedoniji odjeknila novica o tem, da so tretjini Makedoncem potekli dokumenti. Tamkajšnji mediji so tedaj poročali o dolgih čakalnih vrstah pred upravnimi enotami. Teden dni pred iztekom roka za spremembo dokumentov je tamkajšnje notranje ministrstvo sporočilo, da so izdali 1,2 milijona novih potnih listov, več kot 1,1 milijona novih osebnih izkaznic in skoraj 550 tisoč novih vozniških dovoljenj.
Trenutno izdajajo približno 50 tisoč potnih listov na mesec. Minister Pance Toškovski je ocenil, da bodo ob tem tempu potrebovali še približno leto dni, da bodo v celoti končali postopek menjave dokumentov.
Makedonci pa so se ob tem znašli še pred eno dilemo. V Severni Makedoniji se 24. aprila in 8. maja namreč odpravljajo na predsedniške in parlamentarne volitve, brez veljavnih dokumentov pa po dozdajšnji zakonodaji ne bi mogli uveljavljati svoje volilne pravice.
V skladu s spremembami danes sprejete volilne zakonodaje bodo omogočili glasovanje vsem volilcem, ki so jim potni listi ali osebne izkaznice potekli devet mesecev pred volitvami. Podrobneje so določili tudi postopek registracije okoli tisoč mladih, ki bodo do majskih volitev dopolnili 18 let.
Sobranje naj bi z danes sprejetimi spremembami, ki sta jih vložili vladni stranki SDSM in DUI ter največja opozicijska VMRO-DPMNE, omogočilo uresničitev volilne pravice vsem volilcem.
Vlada je s tem rešila samo eno zagato. Gre namreč za 27-letni spor med Makedonijo in Grčijo okoli imena nekdanje jugoslovanske republike, ki se je leta 2018 končal s Prespanskim sporazumom ter preimenovanjem Makedonije v Severno Makedonijo. S tem je po več desetletjih rešila spor z Atenami in odpravila to takratno glavno oviro pri napredovanju države v Evropsko unijo in zvezo Nato. Prespanski sporazum je določil tudi prehodno petletno obdobje, ki je začelo veljati 12. februarja 2019 in se je izteklo februarja letos.
Kako odgovarja Grčija?
Na drugi strani pa še naprej ostajajo nerešene težave okoli tretjine makedonskih državljanov oziroma kar 400.000 ljudi, ki po poročanju makedonskih medijev nimajo novih potnih listov in jim je zato kršena pravica do svobode gibanja. Ker nimajo veljavnega potnega lista, ne morejo potovati v tujino zasebno niti poslovno, tisti v tujini pa imajo težave pri vračanju v domovino.
Pristojne institucije so odgovornost za nastali kaos pripisale tudi državljanom, ki so obnovitvijo potnih listov in osebnih dokumentov čakali do zadnjega. Mnogi državljani so tedaj te obtožbe zavrnili in poudarili, da so ujeti v državi. V težavah so tudi Makedonci, ki so s starimi potnimi listi obtičali v tujini.
Ni še znano, kako se bo odzvala Grčija, ki je sicer doslej nasprotovala kakršnimkoli izjemam glede izvajanja sporazuma. V preteklosti je poudarila, da gre za mednarodni sporazum, ki ga je treba v celoti spoštovati.
V preteklih mesecih je bilo sicer že več pobud za podaljšanje tega roka, na kar je opozoril tudi predsednik republike Stevo Pendarovski. Kljub temu pa naj Skopje Atenam ne bi poslalo uradnega zaprosila. Kot je februarja poročal Balkan Insight, bi Grčija namreč le stežka sprejela dejstvo, da državljani v petih letih niso zamenjali dokumentov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!