Menu Item
Več kot leto dni pred začetkom polletnega obdobja predsedovanja Madžarske Evropski uniji evropski poslanci dvomijo, kako bo naša soseda kos tej nalogi. Med drugim jih skrbijo vse slabše razmere na področju vladavine prava, vlada v Budimpešti pa je nasprotno kritična do njihovih pomislekov, izraženih v danes potrjeni resoluciji.
Začetek madžarskega predsedovanja Evropski uniji (EU) je oddaljen več kot leto dni – 1. julij 2024 –, a je predsedovanje že vzbudilo dvome in polemike v Evropskem parlamentu. Evropski poslanci so danes potrdili resolucijo, v kateri se med drugim sprašujejo, kako bo Madžarska zmožna “leta 2024 kredibilno izpolniti svojo nalogo, glede na njeno nespoštovanje evropske zakonodaje in vrednot 2. člena Pogodbe o EU [spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice, op. a.]”.
Evropski poslanci so v resoluciji poudarili, da je vloga predsedujočega Svetu EU pomembna z vidika oblikovanja evropske zakonodaje in, med drugim, zagotavljanja kontinuitete zadev, ki so na agendi. Država, ki predseduje Uniji, namreč načrtuje in vodi srečanja premierjev in ministrov držav članic ter predstavlja vlade v odnosih z drugimi evropskimi institucijami. Od predsedujoče države se pričakuje tudi nevtralnost, ki pa bi jo po mnenju kritikov vlada v Budimpešti težko zagotovila zaradi odprtih nesoglasij in sporov z evropskimi institucijami.
Evropski poslanci so tako Svet EU pozvali, naj najde “ustrezno rešitev čim prej”, in spomnili, da lahko EP poseže po “ustreznih ukrepih, če rešitve ne bo”. Kakšna bi ta rešitev lahko bila, za zdaj ni znano, saj evropska zakonodaja ne predvideva odvzema predsedovanja določeni državi članici. Čeprav se je vrstni red predsedujočih držav v preteklosti že spreminjal (s soglasjem), bi se torej sprememba vrstnega reda predsedovanja zaradi težav države članice z vladavino prava zgodila prvič.
Prisotni slovenski evroposlanci so – z izjemo Romane Tomc in Milana Zvera (oba EPP/SDS) – podrpli resolucijo. Zasedanja se zaradi bolezni ni udeležil Klemen Grošelj (Renew/Svoboda), ki pa je za STA pojasnil, da podpira napore EP na tem področju.
“Na nas bo, da izumimo, kaj lahko storimo o predsedovanju,” je po navedbah Politica na novinarski konferenci komentirala francoska evropska poslanka Gwendoline Delbos-Corfield (Zeleni). “Uradna besedila pogodb niso ravno zgovorna o tem, kaj lahko ali ne moremo narediti. Celo strokovnjaki, s katerimi sem se posvetovala, niso enotni o tem.”
“Ta hiša [EP, op. a.] odloča, ali oziroma kako bo sodelovala s predsedstvom, in predlagam, da predsedstvo razgalimo do kosti. Brez bleščic in sijaja. [Madžarskemu premierju Viktorju] Orbanu ne smemo nuditi odra za njegovo propagando,” je medtem v razpravi v EP komentirala nizozemska evropska poslanka Sophie in’t Veld (Renew).
Kot je razvidno iz resolucije, njene predlagatelje med drugim še posebej skrbi netransparentno sprejemanje zakonodaje na Madžarskem, kršenje človekovih pravic, kot so pravice skupnosti LGBTIQ+, svoboda izražanja in akademska svoboda pa tudi “uporaba evropskega denarja za obogatitev političnih zaveznikov vlade”.
Velikega dvoma, da bo resolucija sprejeta, sicer ni bilo: med predlagatelji besedila so bili namreč tudi poslanci dveh največjih skupin v EP, poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) ter zavezništva socialistov in demokratov (S&D).
Oster odgovor Budimpešte
Odgovor vlade v Budimpešti kritičnim glasovom v EP je bil jasen že pred današnjim glasovanjem: “Madžarska je znova tarča EP,” je pred dnevi na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs, pri čemer je poudaril, da naj bi si poslanci za odvzem predsedovanja Madžarski pravzaprav prizadevali zaradi stališč Budimpešte o vojni v Ukrajini. Kot je dobro znano, Budimpešta v Kijev ne pošilja orožja in je zadržana pri sprejemanju sankcij zoper Rusijo.
Madžarska ministrica za pravosodje Judit Varga pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje menila, da je EP tisti, ki ne spoštuje evropskih vrednot, demokracije in vladavine prava. Poudarila je, da so se države članice že pred leti soglasno dogovorile o vrstnem redu predsedovanja in da EP pri tem vprašanje nima vloge. Po njenih besedah je predsedovanje “velika čast in obveznost ter ne pravica”.
Madžarsko, katere evropska sredstva so zamrznjena zaradi nespoštovanja vladavine prava, so evropski poslanci v resoluciji septembra lani oklicali za “nepravo demokracijo” oziroma “volilno avtokracijo“. V resoluciji so prav tako zahtevali rezultate postopka po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji, ki predvideva sankcije, denimo zamrznitev glasovalnih pravic, v primeru kršitev evropskih vrednot.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje