Menu Item
Poljska, ki vse od začetka ruske agresije na Ukrajino krepi varovanje na svoji vzhodni meji, bo nadzor tam še bolj povečala. Kaj bo prinesel 2,3 milijarde evrov vreden projekt "Ščit vzhod"?
Poljska napoveduje, da bo na vzhodni meji z Belorusijo še dodatno okrepila varovanje.
Poljsko obrambno ministrstvo je danes predstavilo načrte za krepitev varovanja in nadzora na meji z Belorusijo. Okrepili bodo predvsem nadzorne sisteme proti dronom in vzdolž 700 kilometrov dolge meje z Belorusijo vzpostavili sistem vojaških utrdb, piše Euronews.
Poljska, sicer ena od najzvestejših zaveznic Ukrajine, je po navedbah Varšave v zadnjem času pogosta tarča Rusije in Belorusije, najpogostejši so kibernetski napadi, poskusi požigov in “nezakonito potiskanje migrantov čez mejo”, kar je po mnenju poljskih uradnikov namenjeno destabilizaciji Evropske unije.
Poljska zato načrtuje več kot 2,3 milijarde evrov vreden projekt, poimenovanim Ščit vzhod, ki je po besedah poljskega premierja Donalda Tuska naložba v varnost. “Poljska meja bo v času mira varna, med vojno pa neprehodna za sovražnika,” je pojasnil premier. Po pisanju Euronewsa se je projekt že začel z gradnjo vojaških utrdb, končan naj bi bil do leta 2028.
“Cilj je zaščita poljskega ozemlja in državljanov, ovirati mobilnost nasprotnikov in hkrati olajšati mobilnost naših enot,” je na novinarski konferenci dejal obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz. Poudaril je, da gre za največjo krepitev vzhodnega krila Nata po koncu druge svetovne vojne.
Na poljskem obrambnem ministrstvu ocenjujejo, da bo projekt Ščit vzhod del regionalne obrambne infrastrukture, ki bo zgrajena skupaj z baltskimi državami.
Nekateri domači politični analitiki so sicer odmevno predstavitev ocenili “za populistično”, saj je bila predstavljena dva tedna pred pred evropskimi volitvami. Vidijo jo kot del predvolilne kampanje, s katero si sedanja vlada želi povečati podporo.
Poljska meja z Belorusijo je sicer že več let pereč problem zaradi večjega števila prehodov meje. Prejšnja – desno usmerjena poljska vlada – je namenila 367 milijonov evrov za gradnjo zidu, sedanja vlada pa meni, da je potrebna nadaljnja krepitev ob meji.
Že pred leti so v Varšavi Minsk obtožili, da v Evropsko unijo spušča na tisoče migrantov brez dokumentov, a beloruska stran te navedbe vseskozi zavrača. V začetku maja pa je premier Tusk izjavil, da se Poljska sooča s hibridno vojno zaradi nezakonitega priseljevanja iz Belorusije, sicer tesne ruske zaveznice.
Medtem ko so bile Litva, Latvija in Estonija nekoč del Sovjetske zveze, je Poljska pred 90. leti prejšnjega stoletja veljala za satelitsko državo. Moskva pa ima po pisanju Euronewsa še vedno interese v državi.
Kremelj razburil sever Evrope
Razmere pa se zaostrujejo tudi na meji med Rusijo ter baltskimi državami, Švedsko in Finsko.
Kremelj je pred dnevi razburil z objavo dokumenta, s katerim bi spremenila meje v Baltskem morju. Osnutek, ki je bil kmalu umaknjen, je naletel na buren odziv baltskih držav, Finske in Švedske. Po besedah načelnika švedskih oboroženih sil Micaela Bydena je Rusija posebej pozorna na največji švedski otok Gotland, ki je neposredno med Stockholmom in Baltikom.
“Putinov cilj je pridobiti nadzor nad Baltskim morjem,” je dejal. Švedska je zadnja leta sicer povečala vojaško prisotnost na omenjenem otoku. Če bi Švedska izgubila nadzor nad otokom, bi to pomenilo končanje miru v regiji, še meni Byden. V Litvi so ob tem na pogovor poklicali ruskega veleposlanika in od njega zahtevali pojasnila.
Poljska bo omejila gibanje ruskih diplomatov, je danes dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je potezo označil za odziv na vpletenost Moskve v hibridno vojno v EU. “Pravkar sem objavil odločitev Poljske v povezavi z vpletenostjo Rusije v hibridno vojno proti Evropski uniji, vključno s Poljsko,” je Sikorski dejal novinarjem v Bruslju po srečanju zunanjih ministrov EU. “Ta odločitev se nanaša na omejitev gibanja za ruske diplomate v naši državi,” je pojasnil.
Na napoved poljskih oblasti so se že odzvali v Moskvi. “Ukrep bomo preučili in sprejeli povračilne ukrepe, da bo poljsko vodstvo, ki se utaplja v rusofobiji, zelo obžalovalo te najnovejše protiruske ukrepe,” je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Odnosi med Poljsko in Rusijo so napeti vse od februarja 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino. Varšava je Moskvo večkrat obtožila izvajanja vohunskih dejavnosti, kibernetskih napadov in sabotaž na ozemlju Poljske. Vir: STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje