Menu Item
Poljska je predlagala, da bi nemške protiraketne sisteme Patriot, ki jih je Berlin Varšavi ponudil po nedavni eksploziji rakete blizu ukrajinske meje, namestili v zahodno Ukrajino, Kijev pa je predlog že podprl. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem danes sporočila, da v Bruslju pripravljajo deveti sveženj sankcij proti Rusiji.
Poljska je v sredo predlagala, da bi nemške protiraketne sisteme Patriot, ki jih je Berlin Varšavi ponudil po nedavni eksploziji rakete blizu ukrajinske meje, namestili v zahodno Ukrajino. Kijev je predlog že podprl, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
“Po nadaljnjih raketnih napadih Rusije (na Ukrajino) sem nemško stran prosil, naj baterije Patriot, ki jih je ponudila Poljski, raje preda Ukrajini, ki naj jih razporedi na svoji zahodni meji,” je na Twitterju zapisal poljski minister za obrambo Mariusz Blaszczak. Blaszczakov predlog je podprl tudi poljski premier Mateusz Morawiecki in ob tem zatrdil, da bodo storili vse za zagotovitev čim večje varnosti na območju ukrajinsko-poljske meje.
Tiskovni predstavnik poveljstva ukrajinskih zračnih sil Jurij Ihnat je v odzivu na poljsko pobudo dejal, da bi namestitev sistemov Patriot na zahodu Ukrajine okrepila varnost zračnega prostora Ukrajine in celotne Evrope, navaja PAP. “To je vprašanje za naše partnerje, kakšne ukrepe so pripravljeni sprejeti za obrambo ukrajinske meje in ukrajinskega ozemlja ter Evrope, za zagotovitev varnosti zračnega prostora na obrobju Evrope,” je sporočil Ihnat in izpostavil, da imajo nemški protiraketni sistemi doseg več kot sto kilometrov.
Medtem se boji na vzhodu in jugu Ukrajine nadaljujejo. V obstreljevanju mesta Herson, ki so ga nedavno ponovno zavzele ukrajinske sile, so bile ubite najmanj štiri osebe, deset pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Herson Jaroslav Janučevič. “Ruski napadalci so z raketometi začeli obstreljevati stanovanjsko sosesko,” je na Telegramu zapisal Janučevič in dodal, da je ena od stavb v mestu zagorela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes pa sta si Ukrajina in Rusija izmenjali tudi 50 vojnih ujetnikov. Prvi je o izmenjavi poročal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, kasneje pa jo je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Danes smo iz ruskega ujetništva vrnili 50 ukrajinskih borcev,” je na Telegramu zapisal Jermak in dodal, da so bili med ukrajinskimi vojnimi ujetniki pripadniki nacionalne garde, mejne straže, mornarji in vojaki.
EU pripravlja nov sveženj sankcij proti Rusiji
Evropska unija pripravlja deveti sveženj sankcij proti Rusiji, pa je danes med obiskom na Finskem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in hkrati izrazila prepričanje, da bodo skupaj s skupino G7 in drugimi pomembnimi partnerji kmalu uvedli cenovno kapico za rusko nafto.
“Trdo si prizadevamo, da bi Rusijo udarili tam, kjer jo boli, in tako omejili njeno zmogljivost vodenja vojne proti Ukrajini,” je na skupni novinarski konferenci s predsednicama vlad Finske in Estonije ter namestnikom predsednika vlade Švedske dejala von der Leyen.
EU je, spomnimo, prejšnji mesec odobrila osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto in širi seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije.
Evropski parlament pa je danes odobril načrt za novo posojilo Ukrajini v višini do 18 milijard evrov, so sporočili iz Strasbourga. Sredstva bodo Ukrajini omogočila kritje tekočih stroškov, vezana pa bodo na zavezanost Kijeva boju proti korupciji v državi in izvajanju pravosodne reforme. Posojilo mora v začetku decembra soglasno odobriti še Svet EU. Posojilo predstavlja približno polovico sredstev, ki jih bo Ukrajina po ocenah potrebovala v letu 2023. Denar bo v skladu s predlogom Evropske komisije namenjen kritju njenih ključnih tekočih stroškov, predvsem javnih storitev, kot so delovanje bolnišnic, šol in zagotavljanje stanovanj za preseljene ljudi, piše v sporočilu parlamenta.
Evropski parlament podprl zavračan je ruskih potnih listin z zasedenih ozemelj
Evropski parlament je danes odobril dogovor s Svetom EU, s katerim se potne listine, ki jih je Rusija izdala na zasedenih ozemljih v Ukrajini in na separatističnih ozemljih v Gruziji, ne bo sprejemalo kot veljavnih za namene izdajanja vizumov ali pri prečkanju zunanjih meja EU. Preden zakonodaja stopi v veljavo, jo mora odobriti še Svet EU. Tisti, ki bežijo pred konfliktom v Ukrajini, še vedno lahko vstopili v EU iz humanitarnih razlogov.
Rusija je leta 2008 priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije v Gruziji, v začetku oktobra pa si je po mednarodno nepriznanih referendumih priključila ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Od priključitve štirih ukrajinskih regij je Moskva tamkajšnjim prebivalcem izdala že več kot 80.000 ruskih potnih listin.
Odstop predstavnika Rusije pri Unescu
Ruski veleposlanik pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Aleksander Kuznecov je odstopil kot stalni predstavnik Rusije pri Unescu. Z odstopom mu je tudi prenehala dolžnost predsednika Unescovega odbora za svetovno dediščino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Diplomatski viri so za AFP potrdili, da bo odstop ruskega veleposlanika prinesel konec blokade ključnega Unescovega odbora, saj je bil Kuznecov na čelu odbora, ki je zadolžen za ohranjanje kulturnih spomenikov po svetu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
