Francoski predsednik Emmanuel Macron je na srečanju evropskih voditeljev naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini, med njimi ni izključil niti napotitve sil v državo. Na srečanju so države sklenile koalicijo za oskrbo Ukrajine z raketami, krepi pa se tudi podpora pobudi za nakup streliva zunaj EU. Evropske zaveznice so se na izjave Macrona odzvale zadržano, tudi Slovenija. Zunanji minister Poljske je medtem v ponedeljek med obiskom Washingtona republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Johnsona pozval, naj dovoli glasovanje o predlogu zakona za pomoč Ukrajini, in ga opozoril, da bo nosil odgovornost, če Rusija zmaga v vojni.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve sil v državo. Po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, je Macron v luči “vse bolj agresivnega odnosa Rusije, ne le v Ukrajini, temveč na splošno”, poudaril pomen dodatne pomoči Ukrajini.
“Prepričani smo, da je poraz Rusije nujen za varnost in stabilnost v Evropi,” je dejal po srečanju. Soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino po njegovih besedah sicer ni, a kot je zatrdil, ne gre izključevati ničesar. “Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni,” je dejal.
O morebitni napotitvi sil bi se sicer po njegovih besedah neodvisno in suvereno odločala vsaka država posebej, poročajo tuje tiskovne agencije. “Številni, ki danes govorijo ‘nikoli in nikdar’, so isti ljudje, ki so pred dvema letom govorili ‘nikoli tankov, nikoli letal, nikoli raket dolgega dosega’,” je kasneje v Parizu poudaril Macron in dodal, da danes razpravljajo o tem, kako tanke in rakete dostavljati hitreje. “Tako da je mogoče vse, če nam pomaga doseči naš cilj,” je dejal.
Kasneje je francoski zunanji minister Stephane Sejourne dodal, da je “glede na intenzivnost ruskih napadov in destabilizacijo Evrope, ki jo povzročajo, nujna okrepitev podpore Ukrajini”. Ob tem je izpostavil potrebo po novih podpornih kanalih, ki bi se odzivali na specifične potrebe Ukrajine, denimo proizvodnjo orožja ali odstranjevanje min. Po poročanju medijev je s tem pojasnil Macronovo izjavo, ki je dvignila veliko prahu.
Emmanuel Macron (Foto: PROFIMEDIA)
Naznanil je, da so se voditelji na srečanju dogovorili tudi o vzpostavitvi koalicije, ki bi Ukrajino oskrbovala z raketami srednjega in dolgega dosega. Poleg tega so se strinjali o okrepitvi proizvodnje orožja skupaj z Ukrajino, pa tudi o podpori njeni lastni obrambni industriji.
Francoske opozicijske stranke tako na skrajno desnem kot levem polu pa so bile kritične do izjav predsednika Macrona. Označile so jih za nepremišljene, taka poteza pa bi po njihovem Francijo vpletla v vojno. Slišati je bilo tudi pozive k razpravi v parlamentu.
“Ne vem, ali se kdo zaveda resnosti takšne izjave,” se je na Macronove izjave danes odzvala nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Marine Le Pen, ki je v preteklosti kandidirala za predsednico države. “Macron se igra vojskovodjo, vendar s tako lahkomiselnostjo govori o življenjih naših otrok. Na kocki je mir ali vojna v naši državi,” je dejala.
Aktualni predsednik RN Jordan Bardella pa je razmišljanje o napotitvi francoskih vojakov “proti jedrski sili” označil za nepremišljeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vodja skrajne levice (LFI) Jean-Luc Melenchon je na družbenem omrežju X dejal, da bi bila vojna proti Rusiji norost, Francija pa bi s pošiljanjem vojakov v Ukrajino postala vojskujoča se država.
“Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu Zahoda”
Iz Kremlja so medtem sporočili, da pošiljanje vojakov Ukrajino ni v interesu zahodnih držav. “To zagotovo ni v interesu teh držav, tega bi se morale zavedati,” je Dmitrij Peskov odgovoril na prošnjo za odziv na Macronove besede. Kot je dodal tiskovni predstavnik Kremlja, številne države “ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj”.
“Samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element,” je še menil Peskov. Dodal pa je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona “o potrebi po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz”.
Na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredno konfrontacijo med zavezništvom in Rusijo, pa je Peskov odgovoril, da v tem primeru “ne bi govorili o možnosti, temveč o neizogibnosti” spopada. “In te države se morajo vprašati, če je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov,” je še dodal v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Na izjave Macrona so se zadržano odzvale tudi evropske zaveznice. Več evropskih voditeljev je namreč zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice “zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere”. “To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini,” je povedal.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov. “Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.
Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. “Za zdaj to sploh ni v načrtu,” je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson.
Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Tusk in Fiala. Z Downing Streeta pa so medtem sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov “velikega obsega” v Ukrajino poleg “majhnega števila” ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu “medicinskega usposabljanja”, poroča AFP.
Ukrajina je poročala o novih ruskih napadih z raketami in brezpilotnimi letalniki v več regijah, v katerih je bilo ranjenih devet ljudi. Po navedbah ukrajinskih regionalnih oblasti so bile tarča ruskih napadov regije Doneck, Dnipropetrovsk, Herson in Zaporožje, je objavil portal Kyiv Independent. V napadih je bilo poškodovanih tudi več zgradb in infrastrukturnih objektov. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so od trinajstih dronov po vsej državi uspešno sestrelile enajst, prestregle pa so tudi nekaj raket.
Ruska varnostna služba FSB (Foto: PROFIMEDIA)
Rusija pa je medtem danes zatrdila, da je preprečila napad z bojnim strupom, ki naj bi ga pripravile ukrajinske obveščevalne službe v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, ki je delno pod ruskim nadzorom. Kot je sporočila ruska varnostna služba FSB, so preprečili “poskus ukrajinskih obveščevalnih agencij, da izvedejo teroristični napad v regiji Zaporožje z uporabo snovi, ki je po klasifikaciji Nata podobna kemičnemu bojnemu sredstvu BZ”. Kot je še dodala, so pri tem aretirali tri ukrajinske državljane, poročanje ruskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
“Naj gre demokracija svojo pot”
“Znova osebno pozivam Mika Johnsona. Prosim, dovoli, da gre demokracija svojo pot. Prosim, daj to na glasovanje. Želim, da ve, da ves svet spremlja, kaj bo storil,” je dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
“Če ta predlog ne bo potrjen in bo Ukrajina utrpela nazadovanje na bojišču, bo to njegova odgovornost,” je še dodal na Atlantskem svetu, preden se je na State Departmentu srečal z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Johnson, zaveznik Donalda Trumpa, doslej še ni uvrstil na glasovanje predloga zakona za pomoč Ukrajini v višini 60 milijard dolarjev, čeprav ga je senat že potrdil, v predstavniškem domu pa obstaja zanesljiva večina za potrditev. Trump, skorajšnji predsedniški kandidat republikancev, pomoči Ukrajini nasprotuje.
Pred Sikorskim je republikance v kongresu zaradi blokiranja nadaljnje pomoči Kijevu v začetku meseca že kritiziral tudi poljski premier Donald Tusk, ki je dejal, da se mora Ronald Reagan zaradi njihovih dejanj obračati v grobu.
Evropski poslanci so danes v okviru revizije večletnega finančnega okvirja (MFF) 2021-2027 potrdili poseben finančni instrument za Ukrajino v vrednosti 50 milijard evrov. V okviru revizije MFF pa bo sedaj na voljo tudi več sredstev za soočanje z migracijami.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje