Številna mesta v primežu vodnega stresa

Nove analize so pokazale, da se polovica od 100 največjih mest na svetu sooča z vodnim stresom, pri čemer jih 39 leži na območjih, kjer je stopnja še posebej visoka, piše Guardian.

To pomeni, da uporaba vode za javno oskrbo in industrijo v mestu skoraj presega razpoložljive vire, razlog za to pa je največkrat slabo upravljanje z vodnimi viri, ki ga ojačuje podnebna kriza.

Med mesti, ki se soočajo z izjemno visoko stopnjo vodnega stresa, so Peking, New York, Los Angeles, Rio de Janeiro in Delhi, je pokazala analiza Guardiana in organizacije Watershed Investigations. Med obremenjenimi območji so tudi London, Bangkok in Džakarta.

Drugo analizo so s pomočjo satelitskih podatkov Nase pripravili raziskovalci z Univerze College London (UCL), ki so preverjali, katera od največjih mest so se v zadnjih dveh letih izsušila ali postala bolj vlažna.

Ugotovili so, da so se mesta Čenaj, Teheran in Džengdžov izsušila, mesta Tokio, Lagos in Kampala pa postala bolj vlažna. Podrobnosti o vseh 100 mestih si lahko pogledate na povezavi.

Podatki kažejo še, da približno 1,1 milijarde ljudi živi na območjih, kjer se soočajo z izsuševanjem. Večina teh urbanih središč je v Aziji, zlasti na severu Indije in v Pakistanu. Na območjih z več vlage, večinoma v podsaharski Afriki, medtem živi okoli 96 milijonov ljudi.

Iranski Teheran, ki se že šesto leto zapored spopada s sušo, se vse bolj bliža tako imenovanemu dnevu nič, ko bo prebivalcem zmanjkalo vode. Kot je že lani izpostavil predsednik države Masud Pezeškian, obstaja možnost, da bo treba mesto evakuirati, če se bo suša nadaljevala. Mesti, ki sta se prav tako že približali dnevu nič, sta tudi Cape Town in Čenaj.

Kot je pojasnil profesor na UCL Mohammad Shamsudduha, spremljanje sprememb v zalogi vode strokovnjakom zagotavlja zgodnja opozorila o vse večji negotovosti zaradi oskrbe z vodo.

V zadnjem času več opozoril o pomanjkanju vodnih virov

Združeni narodi so medtem v torek sporočili, da je svet vstopil v stanje vodnega bankrota, kar pomeni, da je pomanjkanje določenih vodnih virov postala trajno in ni več poti nazaj.

Kot je pojasnil vodja inštituta za vodo, okolje in zdravje univerze Združenih narodov Kaveh Madani, so za vodni bankrot redko odgovorne le podnebne spremembe. Te so po njegovih besedah dodatek slabemu vodenju podjetij.

Tudi Skupina Svetovne banke že dlje časa opozarja na resnost razmer. Po njihovih podatkih so se globalne zaloge sladke vode bistveno zmanjšale v zadnjih 20 letih. Naš planet po njihovih navedbah letno izgubi približno 324 milijard kubičnih metrov sladke vode, kar je enako letni potrebi za 280 milijonov ljudi.

Kot še piše britanski medij, bo Anglija po ocenah Agencije za okolje do leta 2055 potrebovala dodatnih 5 milijard litrov vode na dan, da bo lahko zadostila potrebno javno oskrbo z njo. To predstavlja tretjino trenutnih 14 milijard litrov vode, ki jih porabijo za javno oskrbo. Dodatna milijarda litrov vode na dan bo po ocenah potrebna tudi v sektorjih, kot sta kmetijstvo in energetika.

Profesor Shamsudduha je ob tem dodal, da ima Združeno kraljestvo vir podzemne vode, ki lahko ponuja oskrbo, odpornejšo na podnebne spremembe. Vendar po njegovih besedah brez boljšega ukrepanja obstaja tveganje, da se bodo med vse intenzivnejšim razvojem in podnebnimi pritiski z vodo upravljali na slepo.