Pomemben dan v Parizu: kaj so se dogovorili ukrajinski zavezniki

Zaveznice so se na srečanju znova zavzele za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Prepričane so, da mora biti zagotavljanje suverenosti in trajne varnosti Ukrajine sestavni del mirovnega dogovora in da bo vsak dogovor moral biti podprt z močnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino.

V luči tega so se pripravljene zavezati sistemu politično in pravno zavezujočih jamstev, ki se bodo aktivirala, ko bo začela veljati prekinitev ognja, je sporočila Elizejska palača, ki je objavila izjavo t. i. koalicije voljnih.

Francija in Velika Britanija bi v Ukrajino poslali svoje vojake

V skladu z izjavo bi ZDA ob sodelovanju članic koalicije vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo.

Članice koalicije pa bi nadaljevale z dolgoročno vojaško pomočjo Ukrajini. Zaveznice so razpravljale tudi o večnacionalnih silah, ki naj bi jih v Ukrajini razporedili po prekinitvi ognja. Pri tem so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisali deklaracijo o nameri, ki predvideva, da bodo London, Pariz in drugi zavezniki po prekinitvi ognja razporedili vojake na ozemlju Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.

Zaveznice bodo dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te zaveze bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.

Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu dejal, da bi se nemške sile lahko pridružile večnacionalnim silam, a da bi delovali z ozemlja, ki meji na Ukrajino. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zatrdila, da Italija ne bo napotila svojih sil na teren.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem srečanje zaveznic v Parizu označila za produktivno.

"Naša skupna izjava pošilja jasno sporočilo. Skupaj stojimo ob strani Ukrajini, ki jo čaka varna, mirna in uspešna prihodnost," je na omrežju X zapisala von der Leyen. "EU bo prispevala k prizadevanjem za zagotovitev varnostnih jamstev, ki jih Ukrajina potrebuje za kakršen koli sporazum o trajnem miru. (...) Ukrajina mora biti v čim močnejšem položaju - pred, med in po kakršnikoli prekinitvi ognja," pa je na omrežju X objavil Costa.

V ospredju pogovorov, ki so se jih udeležili voditelji 35 držav, med njimi tudi slovenski premier Robert Golob, so bila varnostna jamstva za Ukrajino ter nadaljnji koraki za krepitev podpore Kijevu in pritiska na Moskvo. Pogovorov so se udeležili tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner.

"Menimo, da smo v glavnem končali z varnostnimi protokoli, ki so pomembni, da ukrajinsko ljudstvo ve, da ko se to konča, se konča za vedno," je po koncu sestanka dejal Witkoff in priznal, da ozemeljska vprašanja ostajajo najbolj problematično področje. "Upamo, da bomo lahko dosegli določene kompromise v zvezi s tem," je dodal.

Premier Golob: Sestanek je pomemben korak za trajni mir

Premier Golob je medtem po koncu srečanja dejal, da Slovenija podpira vsa prizadevanja, da se čim prej doseže mir v Ukrajini. Po njegovih besedah sta današnji sestanek in pariška deklaracija pomemben korak ne samo za prekinitev sovražnosti, temveč tudi za trajni mir. "Doseženo je bilo soglasje med evropsko stranjo, evroatlantskimi zaveznicami, Ukrajino in tudi Združenimi državami Amerike. In sedaj je na pogajalcih, da dokončajo delo in zagotovijo mir," je poudaril.

Zaveza vseh udeleženk srečanja k trajnemu miru v skladu z načeli Ustanovne listine OZN je bila izpostavljena tudi v skupni izjavi, ki so jo voditelji sprejeli ob koncu srečanja, so še sporočili iz kabineta slovenskega predsednika vlade. "Zagotovitev trajne varnosti Ukrajine mora biti sestavni del mirovnega dogovora, ki mora biti podprt z robustnimi varnostnimi zagotovili za Ukrajino," so še dodali.

Pogovori potekajo v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. ZDA na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom pritiskajo, da bi sprti strani dogovor o mirovnem načrtu dosegli čim prej. Predsednika ZDA in Ukrajina sta o tem razpravljala na Floridi pred dobrim tednom dni in zatrdila, da je bil dosežen velik napredek.

Trump je obenem priznal, da določena zahtevna vprašanja ostajajo odprta. Eno od teh je prihodnost ukrajinskega Donbasa. Evropa in Ukrajina pa vztrajata tudi, da želita pred kakršnimkoli dogovorom od ZDA prejeti jasna varnostna jamstva.