Poročena pri 14, ločena pri 15: zgodbe otroških nevest iz treh držav

17-letna Rehana je zmeraj sanjala, da bi pomagala svoji družini. Kot edinka staršev, ki so v Bangladešu komaj shajali, pravi: "Vedno sem razmišljala, da nimam brata – kdo bo skrbel za moje starše?" To odgovornost je želela prevzeti sama, a so bile pri 14 letih njene ambicije postavljene na stranski tir, ko je vplivna družina iz njene skupnosti predlagala poroko.

"Nisem razumela, kako se poročiti … Rada sem se učila. Vedno sem se samo učila," je povedala za CNN.

Rehana je postala ena izmed približno 38 milijonov deklet v državi in 650 milijonov po svetu, ki so se poročila ali vstopila v zakonsko zvezo še pred 18. letom starosti.

Rehanina izkušnja je ena od več kot 250, ki jih zajema novo poročilo The State of the World’s Girls (Stanje deklet po svetu, op. a.) za to leto. Odpira vpogled v vsakdanje življenje deklet po svetu, ki so se poročila kot otroci – nekatera celo pri 12 letih. Pri tem so vključeni tudi t. i. neformalni zakoni ali skupna gospodinjstva, ki jih zakon sicer ne priznava, a jih skupnosti obravnavajo kot uradne.

Poročilo, ki ga pripravlja globalna nevladna organizacija Plan International, razkriva, da takšne zveze dekleta zaznamujejo za vse življenje. Preučili so 15 držav z visokimi stopnjami otroških porok v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Aziji. Povsod so aktivisti opozarjali, da oblasti kljub zakonodaji večinoma ne nadzorujejo razmer, mlade neveste pa ostajajo preslišane.

Raziskovalci so opravili več kot 250 intervjujev z dekleti, poročenimi pred 18. letom – zdaj starimi med 15 in 24 let – ter več kot 240 aktivisti. Ugotovili so, da mnoga dekleta živijo pod nadzorom starejših mož, so žrtve nasilja v partnerskih odnosih, niso v šoli in nimajo službe. Veliko jih je zelo zgodaj dobilo otroke, a skorajda nimajo besede v svojem življenju, niti pri odločitvah o spolnosti in reprodukciji.

Zgodbe osvetljujejo različne razloge za otroške poroke. Te niso vedno posledica prisile staršev ali skupnosti, ampak pogosto družbeno-ekonomskih okoliščin in pomanjkanja alternativ. Več kot četrtina deklet iz raziskave je iskala ločitev, zapustila zakon ali jim je zakonska zveza razpadla – a so se znašla nepripravljena na novo, negotovo življenje.

"Dekleta vstopajo v otroške poroke iz različnih razlogov, potem pa, kjer je mogoče, iz njih odhajajo. To potrjuje, kar pravimo že leta: otroška poroka dekletom ne prinaša boljše poti," pravi Zoe Birchall, vodja kampanj pri Plan International. "A dekleta lahko ob ločitvi doživijo stigmo in zlorabe skupnosti," dodaja.

CNN je govoril s tremi dekleti iz Bangladeša, Zambije in Ekvadorja – poročena oziroma v zvezah pri 14, 16 in 15 letih – ki so opisala razmere, v katerih so odraščala, in zakaj so v poroki videle priložnost za boljšo prihodnost. Njihova imena so spremenjena, da bi zaščitili njihovo anonimnost.

Rehana, Bangladeš

"Ko sem se poročila, me je bilo zelo strah. Stara sem bila le 14 let," pravi Rehana, danes 17-letnica, ki živi v mestnem slumu v Bangladešu. Kljub zakonodaji proti otroškim porokam, ki obstaja že od leta 1929, pravi, da so poroke v teh letih tam nekaj običajnega. Spominja se prve noči, ko je morala spati v novi hiši z novo družino, čeprav je doma vse življenje spala ob materi. "Moja mama je kot moja najboljša prijateljica," pojasnjuje.

V njeni soseski so dekleta in ženske redno tarče nadlegovanja na ulici, zato mnogi starši menijo, da je poroka način, kako jih zaščititi. A številna dekleta pobegnejo in se poročijo sama. Raziskave kažejo, da se to pogosto zgodi prav iz strahu pred prisilno otroško poroko – raje pobegnejo z vrstnikom, kot da bi jih prisilili k poroki s starejšim moškim. Njena mama Farida priznava, da se zato tudi starši počutijo pod pritiskom, da hčerke poročijo še prej.

Rehana je kot otrok uživala v učenju in si želela nekega dne začeti svoj posel, pri čemer sta jo starša spodbujala. A vse se je spremenilo, ko so dobili ponudbo za poroko iz vplivne družine v skupnosti. Želeli so, da se poroči z njihovim 17-letnim sinom. Za njeno družino, kjer je bil edini vir dohodka oče rikšar, se je to zdela priložnost. Težko so se preživljali, a nikoli niso želeli žrtvovati hčerine izobrazbe.

Bogata družina je obljubljala dobre pogoje, predvsem pa so zagotovili, da bo Rehana deležna izobrazbe in da do svojega 18. leta ne bo živela z možem. "Vse, kar smo rekli, je bodoča tašča sprejela," se spominja Rehana. Pri 15 se je ločila. Doživljala je vsakodnevno zastraševanje in nasilje.

Diana, Zambija

"Dal mi je stvari, ki sem jih želela. Ko pa sva začela živeti skupaj, se je vse spremenilo. Življenje je bilo težko," se spominja 19-letna Diana, ena od štirih otrok kmečke družine, ki je pridelovala koruzo, sojo in arašide. Čeprav je imela družino rada, se spominja, da so pogosto jedli le en obrok na dan.

Pri 16 letih jo je začel osvajati starejši moški, Jacob. "Bila sem navdušena, ko sva začela hoditi. Ko sem ga prosila za nekaj, mi je to tudi dal – tudi denar," pripoveduje.

Kmalu je zanosila. Jacob, ki je bil takrat star 20 let, je predlagal, naj se preseli k njemu v vas – kar je v njeni skupnosti veljalo za poroko. Staršem je rekla, da bo obiskala teto, nato pa prekinila stike. "Bala sem se, da me bodo starši ubili, če bodo izvedeli, da sem noseča," pove za CNN.

Po zambijski zakonodaji so poroke pred 18. letom prepovedane, a to ne vključuje neformalnih zvez, kot je bila Dianina, zaradi česar so po mnenju strokovnjakov še težje obvladljive.

Jen, Ekvador

Jen je odrasla na podeželju v Ekvadorju. S partnerjem Yanom sta se spoznala pred petimi leti – stara je bila 13, on pa 20. Takšne zveze so v njeni skupnosti nekaj običajnega in sprejetega.

Danes 18-letnica pripoveduje, da je bil Yan prijazen in ji je namenjal veliko pozornosti. "Vedno mi je bil v oporo, veliko sva se pogovarjala o življenju," pravi in dodaja: "Ni bil agresiven, bil je prijazen in je še vedno tak."

Jen je o Yanu pripovedovala prijateljem, a ne staršem. "Njim ni bil všeč, ker je starejši, zato sem o njem govorila le s prijatelji," pove.

Po dveh letih sta se odločila, da se preselita skupaj – kar v njeni skupnosti velja za neformalno poroko.

Brez izhoda iz otroških porok

Po podatkih Unicefa se vsako leto 12 milijonov mladoletnih deklet po svetu poroči ali vstopi v neformalne zveze. Najnovejši podatki kažejo, da je danes največ teh primerov v podsaharski Afriki. Čeprav je primerov globalno v zadnjih desetletjih manj – iz več kot ene tretjine je število padlo na manj kot eno petino žensk, starih med 20 in 24 let, ki poročajo, da so bile poročene kot dekleta – pa napredek ni enakomeren.

Glavni dejavniki otroških porok ostajajo gospodarska negotovost, omejene priložnosti za dekleta in šibko izvajanje zakonodaje.

"Pot do otroške poroke je različna," pravi Birchall. "Dekle ima morda občutek, da se svobodno odloča, a na koncu … V resnici se za poroko odloči, ker nima boljše možnosti. Če bi imele dostop do izobrazbe, finančnih sredstev in svobodne izbire – bi res izbrale poroko?" se sprašuje.

Najpogostejši razlogi, ki jih dekleta navajajo za poroko, so finančne težave, kulturne norme in družinski pritiski. Četrtina jih pravi, da pri odločitvi sploh niso imele besede, 35 odstotkov jih je takoj po poroki opustilo šolanje. Skoraj polovica tistih deklet, ki so raziskovalcem razkrila starost svojih partnerjev, se je poročila z moškimi, starejšimi za več kot pet let. Številna dekleta so izpostavila težave pri dostopu do kontracepcije in pravice do odločanja o svojem telesu.

Več kot vsako deseto dekle je razkrilo, da je bilo žrtev nasilja partnerja – večinoma v primerih, ko je bil mož starejši za vsaj pet let. Strokovnjaki menijo, da so resnične številke še višje.

Profesor razvojne ekonomije na King’s College v Londonu, Zaki Wahhaj, poudarja, da zgodbe teh deklet razkrivajo sistemske pomanjkljivosti: "Jen, Diana in Rehana so bile postavljene v situacije zlorab, izkoriščanja ali resnih tveganj za njihovo varnost in dobrobit. Vse tri države imajo zakonsko določeno najnižjo starost za poroko, a so te zaščite odpovedale – zaradi neformalnih zvez ali ponarejenih dokumentov."

Čeprav imajo Bangladeš, Ekvador in Zambija zakone proti otroškim porokam, jih spodkopavajo vrzeli v zakonodaji, izjeme ter močne kulturne norme. Bangladeški zakon o omejitvi otroških porok iz leta 2017 denimo omogoča izjeme z dovoljenjem staršev in sodnika, če naj bi to bilo v "najboljšem interesu mladoletne osebe".

Unicefova svetovalka Veronica Kamanga Njikho opozarja, da izkušnje deklet "odražajo širšo resničnost: otroška poroka povečuje tveganje nasilja, ekonomske ranljivosti, opustitve šolanja, najstniških nosečnosti in slabega duševnega zdravja".

"Zakoni sami po sebi niso dovolj. Brez izvajanja, odgovornosti in širše družbene spremembe bo otroška poroka še naprej obstajala," poudarja. "Vemo, kaj deluje: obdržati dekleta v šoli, podpirati družine ekonomsko, uveljavljati zakone in sodelovati s skupnostmi pri spreminjanju škodljivih družbenih norm," je sklenila.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ko je vašemu otroku ali najstniku težko