V novem poročilu huda zaušnica Srbiji in pohvale na račun Črne gore in Albanije

Evropska komisija je danes sprejela poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v Evropsko unijo. Po navedbah komisije je zagon za širitev Unije visoko na agendi komisije, sprejem novih članic pa vedno bolj dosegljiv.

"Širitev EU bomo uresničili bolj kot kdaj koli prej. Ker večja unija pomeni močnejšo in vplivnejšo Evropo na svetovnem prizorišču," je ob objavi poročil poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot ocenjuje predsednica komisije Ursula von der Leyen, večja Unija pomeni močnejšo in vplivnejšo Evropo na svetovnem prizorišču. Poudarila je, da mora proces širitve temeljiti na zaslugah. "Vsem članicam sporočamo, da je pristop k EU edinstvena priložnost, obljuba miru, blaginje in solidarnosti. S pravimi reformami in močno politično voljo lahko vsi izkoristite to priložnost," je dejala.

"Priložnosti za povečanje unije ne pridejo pogosto, vendar pa je trenutno okno priložnosti odprto in moramo ga izkoristiti. Obenem ne bomo delali bližnjic. Pridružitev uniji ostaja pravičen in zahteven proces, ki temelji na dosežkih. Pridružitev novih držav Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj," je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Komisije Kaja Kallas.

Pristojna evropska komisarka Marta Kos se je ob objavi svojega prvega svežnja širitvenih poročil strinjala, da je uspešna širitev unije v prihodnjih letih izvedljiva.

Albaniji in Črni gori kaže zelo dobro

Kot je že dolgo znano, sta najdlje v pridružitvenem procesu Albanija in Črna gora. Ta je, kot ugotavlja komisija, dosegla znaten napredek, saj je v zadnjem letu zaprla štiri pogajalska poglavja. Zaveza Podgorice, da do konca leta zapre nova poglavja, po ocenah komisije odraža njeno predanost evropski integraciji. Kot še dodajajo, bo država ob sedanjem tempu reform lahko dosegla svoj cilj, da do konca leta 2026 konča pogajanja za vstop v EU.

Albanija je po oceni komisije dosegla znaten napredek s tem, ko je v zadnjem letu odprla štiri pogajalske sklope. Napredujejo tudi priprave za odprtje zadnjega sklopa do konca tega leta. Napredek so dosegli pri boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter pri pravosodni reformi. Komisija poudarja, da je sedaj potreben vztrajen napor za zapiranje pogajalskih poglavij. Ali bo Albanija dosegla svoj cilj, da pogajanja konča do leta 2027, je po navedbah komisije odvisno od hitrosti sprejemanja reform in spodbujanja vključujočega političnega dialoga. Zastavljen cilj ob ohranitvi trenutne hitrosti pri reformah lahko Tirana doseže.

Ukrajina in Moldavija do konca leta pripravljeni na pogajanja o vseh sklopih

Glede Moldavije in Ukrajine komisija ocenjuje, da obe državi ostajata zavezani evropski prihodnosti. Državi sta že pripravili določene okvire, komisija pa ocenjuje, da sta pripravljeni na odprtje sklopov o temeljnih vrednotah, zunanjih odnosih in notranjem trgu. Komisija pričakuje, da bosta obe državi izpolnili pogoje za odprtje preostalih sklopov še pred koncem leta. Upa, da se bo do takrat s tem strinjal tudi Svetu EU.

Ukrajinski cilj, da pogajanja zaključi do konca leta 2028, je komisija pripravljena podpreti, a meni, da je nujno pospešeno izvajanje reform, še posebej na področju vladavine prava. Moldavski cilj končanja pogajanj v začetku leta 2028 je po oceni komisije ambiciozen, a dosegljiv. Pri tem poudarjajo, da mora država ohraniti zagon pri reformah in njihovo sprejemanje še pohitri.

Da bi se izognili vetu madžarskega premierja Viktorja Orbana, si komisija po besedah Kos prizadeva za mandat držav članic, ki bi omogočil začetek pogajanj na ravni delovnih skupin Sveta EU, sklope pa bi uradno odprli šele, ko bi bili izpolnjeni vsi pogoji.

"Niti Ukrajina niti Moldavija ne potrebujeta gospoda Orbana, da bi sprejeli vse potrebne reforme," je poudarila.

Kijev in Kišinjev sta za članstvo v EU zaprosila kmalu po začetku ruske agresije v Ukrajini februarja 2022, državi pa sta junija istega leta uradno postali tudi kandidatki za članstvo v Evropski uniji.

"Srbija mora storiti več"

Glede Srbije komisija izpostavlja tamkajšnje proteste, ki da odražajo razočaranje ljudi nad korupcijo in občutek pomanjkanja odgovornosti in preglednosti. Omenja tudi primere uporabe pretirane sile nad protestniki in druge pritiske na civilno družbo. "Vse to je ustvarilo izjemno zahtevno ozračje, ki vpliva na pridružitveni proces," ocenjuje komisija in dodaja, da so se reforme močno upočasnile.

Evropska komisija sicer priznava premike pri izbiri članov medijskega regulatorja, začetku procesa za zakon o enotnem volilnem imeniku in povečanem prilagajanju z evropsko skupno zunanjo in varnostno politiko. A, kot poudarjajo v Bruslju, mora Srbija storiti več. Od nje pričakujejo, da preseka zastoj na področju pravosodja in nujno popravi nazadovanje na področju svobode govora in akademske svobode. Ocena iz leta 2021, da je Srbija dosegla prag za odprtje sklopa o konkurenčnosti in vključujoči rasti, še vedno velja.

"V Srbiji oblasti še naprej pravijo, da je članstvo v EU njihov strateški cilj, vendar pa se je implementacija reform bistveno upočasnila," je v nagovoru članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve povedala komisarka za širitev Marta Kos.

Srbija mora po njenih besedah sprejeti kredibilne reforme na vseh področjih, pri čemer je izpostavila področje vladavine prava in temeljnih vrednot unije.

"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter naredi napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je dejala komisarka.

Marta Kos je bila tudi kritična do srbskih oblasti, ki krivdo za množične proteste – ti so državo zajeli pred dobrim letom po zrušitvi nadstreška v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 16 ljudi – pripisujejo tudi EU.

"Nobenega srbskega politika nočem več slišati, da bi EU obtoževal, da stoji za tem, kar se dogaja v Srbiji. Borila se bom, da se bodo te dezinformacije končale," je danes glede tega dejala komisarka Kos. Srbske oblasti je tudi pozvala, da se morajo izogibati retoriki, uperjeni proti uniji.

Kriza v Republiki Srbski omajala napredek BiH, Severna Makedonija mora biti bolj odločna

Po mnenju Evropske komisije je politična kriza v Republiki Srbski omajala napredek približevanja Bosne in Hercegovine k Evropski uniji, saj so bile izvedene le nekatere reforme, in sicer na področju varstva podatkov in nadzora meje ter podpis statusnega sporazuma s Frontexom.

Kot pozitivno v Bruslju ocenjujejo dejstvo, da je BiH septembra 2025 Komisiji predložila svojo reformno agendo, po nedavnih institucionalnih spremembah v Republiki Srbski pa ima BiH zdaj priložnost, da znova napreduje pri svoji poti v EU. Država mora dokončati in sprejeti zakonodajo s področja pravosodja, ki mora biti popolnoma usklajena z evropskimi standardi, in imenovati glavnega pogajalca.

V primeru Severne Makedonije Komisija ocenjuje, da je potrebnih še več odločnih potez, da bi čim prej zadostili pogojem za odprtje prvega pogajalskega sklopa. Priporočajo okrepitev neodvisnosti pravosodja in boja proti korupciji, Skopje pa so tudi opomnili na potrebne ustavne spremembe glede manjšin.

Evropski poti ostaja zavezano tudi Kosovo, ocenjuje Komisija, približevanje k EU pa v tej državi uživa tudi visoko javno podporo. So pa nastale določene zamude po februarskih parlamentarnih volitvah, saj je bilo oblikovanje novih institucij dolgotrajno, zaradi česar je bil upočasnjen napredek reform.

Kot piše v poročilu mora Kosovo za vrnitev na pot evropskega približevanja vzpostaviti medstrankarsko sodelovanje in bolj intenzivno delati na izvajanju reform, ob tem pa tudi normalizirati odnose s sosednjo Srbijo.

Pot približevanja Turčije in Gruzije se je ustavila

Državi kandidatki za članstvo še zmeraj ostajata Turčija in Gruzija. EU je v zadnjem času okrepila odnose s Turčijo, ob tem pa Komisija opozarja, da se morajo ponovno začeti pogajanja o rešitvi ciprskega vprašanja, ki predstavlja ključni element približevanja te države k EU. Bruselj je tudi kritičen do ravnanja turških oblasti proti predstavnikom in strankam tamkajšnje opozicije, prav tako še vedno država ni naslovila vprašanja poslabšanja demokratičnih standardov, neodvisnosti sodstva in temeljnih človekovih pravic. Zaradi tega so pogajanja od leta 2018 s Turčijo zastala.

Stanje približevanja Gruzije k EU je še slabši, saj je Evropski svet leta 2024 sprejel odločitev, da je ta proces dejansko ustavljen. Stanje v državi se je poslabšalo zaradi nazadovanja demokracije, vladavine prava in omejevanja temeljnih pravic. "Komisija meni, da je Gruzija kandidatka za članstvo le še na papirju. Oblasti morajo izkazati odločno zavezanost k spremembam in vrnitvi na pot približevanja EU," piše v omenjenem poročilu.

Kallas in Kos sta ob predstavitvi širitvenega svežnja poudarili, da se mora na vstop novih članic pripraviti tudi unija. Na komisiji tako pripravljajo oceno vpliva širitve na različne politike EU. Ugotovitve bi morali po prvotnih načrtih predstaviti danes, a jih bodo po besedah komisarke v naslednjih tednih.

Na podlagi teh ugotovitev bodo opravili tudi razpravo o tem, kako zagotoviti, da bodo nove članice tudi po pridružitvi unije spoštovale reforme, sprejete v okviru pristopnega procesa. To bi lahko po besedah Kos zagotovili z različnimi varovalnimi mehanizmi v okviru pristopnih pogodb, kot je prehodno obdobje.