Menu Item
Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice je objavila poročilo o stanju pravne države za leto 2021. Poročilo opisuje tudi posebne razmere v vsaki državi, vključno z odzivi vlad na pandemijo covida-19.
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021 ugotavlja, da se zagovorniki človekovih pravic in organizacije civilne družbe v številnih državah regije soočajo s hudimi izzivi zaradi zakonov in praks, ki omejujejo njihov prostor delovanja ali posegajo v samo delovanje ter omejujejo financiranje.
Srečujejo se z vrzelmi v dostopu do odločevalcev in ovirami pri sodelovanju pri odločanju ter z ukrepi, ki negativno vplivajo na uveljavljanje svobode izražanja in mirnega zbiranja ter predstavljajo grožnje in napade za različne ranljive skupine in civilno družbo.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je oslabljen demokratičen sistem zavor in ravnovesij, zlasti v povezavi z izrednimi razmerami, ki jih je povzročila pandemija covida-19.
“Izredne razmere veljajo za potencialno grožnjo pravni državi in varstvu človekovih pravic zlasti v tistih državah, kjer obstajajo bolj splošne pomanjkljivosti, npr. pri ključnih zaščitnih ukrepih, sodnem nadzoru, dostopu do informacij in preglednosti zakonodaje ter oblikovanju politik,” je poudarjeno v poročilu.
Kršitve človekovih pravic migrantov in neučinkovito odzivanje na sovražni govor
V mnogih evropskih državah na področju pravosodja izpostavljajo problem neizvrševanja sodb, predolgo trajanje postopkov in potrebo po uresničevanju pravice do dostopa do poštenega sojenja.
Glede na delež vprašanih v državah članic (anketa: Eurobarometer), ki so menili, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra oziroma precej dobra, se Slovenija uvršča na rep lestvice držav EU, na 20. mesto.
Novinarji so izpostavljeni grožnjam, ustrahovanju, nadlegovanju in sovražnemu govoru v zaskrbljujočem številu držav, v nekaterih primerih pa tudi samovoljnim aretacijam in pregonom ter oviram pri poročanju o delovanju vladnih organov.
Majhen napredek so zaznali v boju proti korupciji, ki v številnih državah ostaja na zaskrbljujočih ravneh, tudi v povezavi z zmanjšano preglednostjo in odgovornostjo ravnanja v povezavi z epidemijo.
V nekaterih državah pa nacionalne institucije opozarjajo tudi na sistemske kršitve človekovih pravic migrantov ter neučinkovito odzivanje na sovražni govor in druga kazniva dejanja, ki so usmerjena v rasne skupine in LGBTIQ+ osebe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!