Kot ugotavlja Evropska komisija, se od leta 2016 stanje na področju dojemanja neodvisnosti pravosodja izboljšuje v dveh tretjinah držav EU. Kot najpogostejši razlog za okrnjeno zaupanje v neodvisnost pravosodja so anketirani sicer navedli vmešavanje vlade in politikov.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je predstavil letni pregled stanja na področju pravosodja v članicah Evropske unije (Justice Scoreboard), ki je bilo po navedbah Evropske komisije osredotočeno na digitalizacijo pravosodja, ki se je izkazala za ključno med pandemijo covida-19, in na neodvisnost pravosodnih sistemov.
Kot je objavo pregleda stanja v pravosodju komentirala podpredsednica Komisije, komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová, “v večini držav članic sodišča že uporabljajo različne digitalne rešitve v dobrobit državljanov, a ostaja še veliko prostora za izboljšave”. Kot je sporočila Komisija, so skoraj v vseh državah članicah uporabljali videokonferenčne sisteme med pandemijo. Prav tako so sporočili, da ima v večini držav osebje zagotovljene ustrezne pogoje za delo na daljavo.
Kar zadeva neodvisnost pravosodnih sistemov, se od leta 2016 stanje na področju dojemanja neodvisnosti pravosodja izboljšuje v dveh tretjinah držav EU, pri čemer pa prebivalci dveh petin držav menijo, da je neodvisnost sodstva upadla v primerjavi z lanskim letom. Kot najpogostejši razlog za okrnjeno zaupanje v neodvisnost pravosodja so anketirani navedli vmešavanje vlade in politikov.
Anketirani nezadovoljni z neodvisnostjo slovenskega pravosodja
Glede na delež vprašanih v državah članic (anketa: Eurobarometer), ki so menili, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra oziroma precej dobra, se Slovenija uvršča na rep lestvice držav EU, na 20. mesto. Medtem ko so vprašani najbolj zadovoljni z neodvisnostjo sodstva v Avstriji, na Finskem in v Nemčiji, so se za Slovenijo uvrstile Madžarska, Italija, Bolgarija, Poljska, Slovaška in Hrvaška.
V Avstriji neodvisnost pravosodja kot zelo oziroma precej dobro ocenjuje več kot 80 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa ta delež znaša manj kot 50 odstotkov. Enak delež – dobrih 30 odstotkov – vprašanih v Sloveniji je ocenilo, da je razlog za okrnjeno dojemanje neodvisnosti pravosodja v Sloveniji vmešavanje ali pritisk vlade in politikov ter vmešavanje ali pritisk gospodarskih ali drugih deležnikov. Najmanj, manj kot 30 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije je menilo, da sta razloga za okrnjeno dojemanje neodvisnosti pravosodja položaj in status sodnikov, ki ne zagotavljata njihove neodvisnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!