Menu Item
V Tirani poteka vrh Berlinskega procesa, ki se ga je poleg ostalih vidnih evropskih predstavnikov udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Med drugim je izrazila trdno zavezo Slovenije pri podpori čim hitrejše vključitve Zahodnega Balkana v EU. Opozorila je tudi na problematiko odhajanja mladih iz regije in podpisala sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu.
Širitev Evropske unije ne sme biti zgolj ena izmed političnih možnosti, temveč geostrateška nujnost, je na današnjem vrhu Berlinskega procesa v Tirani sporočila predsednica Nataša Pirc Musar.
Predsednica je v Tirani izrazila trdno zavezo Slovenije pri podpori čim hitrejše vključitve Zahodnega Balkana v EU. Pri tem je poudarila, da je širitev geostrateška nujnost in ključen element za stabilnost regije, so sporočili iz urada predsednice.
Najdlje na poti v unijo sta sicer Črna gora in Srbija. Obe državi se že pogajata o članstvu. BiH je kandidatka za članstvo postala konec leta, začetek pogajanj za članstvo pa pričakuje do konca leta. Edina država, ki na Zahodnem Balkanu še nima statusa kandidatke za članstvo v EU, je Kosovo.
Mladi odhajajo iz regije
Pirc Musar je danes posebno pozornost namenila tudi problematiki odhoda visoko izobraženih mladih iz regije, na kar je opozorila že na vrhu pobude Brdo-Brioni septembra v Skopju.
Ta pojav je po njenih besedah velik geopolitični izziv, takšni izzivi pa se morajo reševati skupaj. “Tukaj ni enostavnih rešitev na ravni posameznih držav. Zato je dobro, da je dialog med EU in regijo Zahodnega Balkana reden, tako v okviru procesa Brdo-Brioni kot tudi v okviru berlinskega procesa ter na ravni dvostranskih srečanj,” je sporočila.
Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu
Pirc Musar je ob robu vrha s francosko državno ministrico za Evropo Laurence Boone in črnogorskim premierjem Dritanom Abazovićem podpisala tudi Sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C).
Center bo igral ključno vlogo pri usposabljanju strokovnjakov na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu, kar bo prispevalo k povečanju varnosti v regiji Zahodnega Balkana.
“Hitro digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe spremlja vse večje tveganje kibernetskega kriminala in kibernetskih napadov, kar so pokazali tudi nedavni valovi napadov na državne informacijske sisteme. Krepitev kibernetske odpornosti regije Zahodnega Balkana mora slediti krepitvi evropske in globalne kibernetske odpornosti,” je ob podpisu izjavila predsednica.
Pri tem je izpostavila pomen boja proti dezinformacijam z uporabo umetne inteligence in poudarila, da bi moralo financiranje takšnega projekta potekati pod okriljem Združenih narodov ali drugih mednarodnih organizacij, saj da komercialnih interesov za takšen projekt ne bo dovolj.
O čem je še tekla beseda?
Voditelji držav EU in regije Zahodnega Balkana so tokrat na treh delovnih srečanjih razpravljali o gospodarskem sodelovanju med EU in regijo, izzivih v dvostranskih odnosih med državami Zahodnega Balkana ter pomenu digitalnega in zelenega prehoda.
Cilj berlinskega procesa je spodbujati širitev EU na Zahodni Balkan s konkretnimi projekti povezljivosti na področju gospodarstva, infrastrukture, energetike in digitalizacije. Njegov namen je tudi spodbujanje držav v regiji pri izvajanju reform in reševanju odprtih vprašanj.
Vrha se udeležujejo voditelji držav, ki sodelujejo v procesu, poleg Slovenije so to Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Španija kot predsedujoča Svetu EU.
Na srečanju sodelujeta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje