Menu Item
Čeprav so nasprotniki premierja Viktorja Orbana na parlamentarnih volitvah doživeli veliko razočaranje zaradi prepričljive Fideszove zmage, nekaj upanja pri njih vzbujajo vsaj izidi referenduma o t. i. anti-LGBT zakonodaji, ki je potekal vzporedno z volitvami. Referendum namreč ni veljaven, saj je manj kot polovica volilcev oddala veljavne glasovnice: neveljavno glasovnico je v znamenje nasprotovanja Orbanu in njegovim politikam do skupnosti LGBT oddala približno petina udeležencev referenduma. "Zelo jasno je, da so ljudje rekli ne [anti-LGBT] zakonodaji," je izid glasovanja za N1 Slovenija komentiral sogovornik iz madžarskega Amnesty Internationala Aron Demeter. Tamas Dombos iz organizacije Hatter pa je prepričan, da je "ne glede na to, kako bodo vladajoči govorili o izidu referenduma, dejstvo, da dovolj ljudi ni glasovalo tako, kot so si želeli v vladi."
Dan po parlamentarnih volitvah, na katerih sodeč po skoraj vseh preštetih glasovih združeni opoziciji pod vodstvom konservativnega župana Petra Marki-Zaya ni uspelo doseči, da bi dosedanji premier Viktor Orban izgubil dvotretjinsko večino v parlamentu, med volilci opozicije in pri zagovornikih človekovih pravic prevladuje razočaranje. Upanja, da bi združeni opoziciji morda uspelo zamajati Orbanovo oblast, ni več. Nasprotno – splošno pričakovanje Orbanovih nasprotnikov je, da bo premier po veliki zmagi le še utrdil oblast in državo, ki jo neprekinjeno vodi od leta 2010, še bolj prikrojil po svojih merilih.
“Sprejela sem odločitev. Preselila se bom v tujino. Nočem, da moji otroci doživijo to,” nam je povedala vidno pretresena mlada sogovornica, ki želi ostati neimenovana in je svoj glas oddala za združeno opozicijo. Čeprav je Fideszovo zmago pričakovala, jo je pretreslo, da je Orban ohranil ustavno večino v parlamentu.
Čeprav je večina pozornosti usmerjena na izid parlamentarnih volitev, pa je nedelja ne glede na vse prinesla pomembno zmago za človekove pravice. Referendum o t. i. anti-LGBT zakonodaji, ki so ga izvedli skupaj s parlamentarnimi volitvami, je namreč spodletel. Udeležila se ga je več kot polovica volilnih upravičencev, a je bilo veljavnih glasov premalo. Da bi bil referendum veljaven, bi veljavno glasovnico moralo oddati okoli 4,1 milijona volilcev, a je to storilo le 3,5 milijona volilcev (okoli 44 odstotkov). 1,6 milijona (okoli 20 odstotkov) volilcev je medtem oddalo neveljavno glasovnico in po besedah Arona Demetra iz madžarskega Amnesty Internationala (AI) je to pomemben dosežek.
T. i. anti-LGBT zakonodajo so madžarski poslanci sprejeli junija lani pod pretvezo, da krepijo zaščito otrok pred pedofili. Zakonodajna dopolnila v resnici preprečujejo informiranje mladoletnih o homoseksualnosti in spremembi spola ter so naletela na ostre kritike v Bruslju.
“Zmagali smo s pravnega in moralnega vidika. Zelo jasno je, da so ljudje rekli ne [anti-LGBT] zakonodaji. Do neke mere je to znamenje upanja in sporočilo, da moramo vztrajati, da ni vse povsem brezupno,” je za N1 komentiral Demeter, ki smo ga obiskali v prostorih AI v središču madžarske prestolnice.
“A danes vsekakor ni lahek dan za Madžarsko oziroma prebivalce, ki bi radi živeli v državi z več človekovimi pravicami,” je dodal vidno utrujeni sogovornik, čigar organizacija je aktivno nagovarjala volilce, naj na referendumu oddajo neveljavne glasovnice. Tudi zato, ker so bila vprašanja po njihovem “absurdna”. Vlado je denimo zanimalo, ali ljudje podpirajo spodbujanje spremembe spola pri mladoletnih ter ali se strinjajo, da se mladoletni o spolni usmerjenosti brez soglasja staršev učijo na delavnicah v šoli.
“Predstavljam si, da bo Fidesz, če tega ni že storil, vseeno trdil, da je zmagal na referendumu, saj je večina tistih, ki so na referendumu oddali veljavno glasovnico, glasovalo proti, torej skladno s stališči vlade,” je izide referenduma komentiral Demeter. Po njegovi interpretaciji odstopanj med štirimi referendumskimi vprašanji praktično ni bilo – podporniki vlade so praviloma glasovali proti, Orbanovi nasprotniki pa so oddali neveljavne glasovnice.
Referendum je bil v nedeljo prvič izveden skupaj s parlamentarnimi volitvami in večina ljudi, ki je glasovala za poslance, je oddala svoj glas tudi na referendumu. So se pa na nedeljskem glasovanju, opozarjajo nevladniki, dogajale nekatere morebiti sporne prakse. Že samo vprašanje volilne komisije volilcem, ali želijo glasovati tudi na referendumu, lahko namreč izpade dvoumno oziroma lahko volilci občutijo pritisk glede tega, ali glasovnico vzeti ali ne.
“Celoten postopek ni bil dobro pripravljen,” je bil do izvedbe referenduma kritičen sogovornik iz AI, ki je prav tako menil, da “to ni bil pravi referendum” – ne le zaradi “absurdnosti” vprašanj, temveč tudi zato, ker je anti-LGBT zakonodaja že v veljavi.
Orban je v sinočnjem zmagoslavnem govoru razblinil dvome, da bo njegov četrti mandat prinesel spremembe glede sovražnikov, ki si jih madžarska vlada izbira, pa tudi spremembe nasploh, je še razmišljal Demeter. “Orbanov govor je bil zanimiv z različnih vidikov, a ko je na koncu med drugim omenjal [Georga] Sorosa in opozicijo, ki da jo podpira, je nakazal, da se tudi v prihodnje ne bo nič spremenilo,” je menil sogovornik, ki se prav tako boji, da bo vlada po volitvah še dodatno zamejila civilno družbo ter pravice skupnosti LGBT in morda celo spolne in reproduktivne pravice.
V AI bodo prav tako nadaljevali delo na področju neodvisnosti sodstva, ki ga, kot dokazujejo v raziskavah, vlada skuša spodkopati.
Podobno kot AI se bodo za človekove pravice še naprej borili tudi v organizaciji Hatter, ki se ukvarja s pravicami skupnosti LGBT. Ne le v določilih sporne t. i. anti-LGBT zakonodaje, neenaka obravnava skupnosti je prisotna tudi na drugih področjih življenja, kot je vzgoja otrok istospolnih parov in priznavanje identitete transspolnih oseb.
V organizaciji Hatter, ki je bila ena od osrednjih stebrov kampanje za neveljavne glasove, izid referenduma pozdravljajo. “Edina pozitivna stvar volilnega dne je neveljavnost referenduma. Na tem smo delali več mesecev, saj ta nejasna in pristranska vprašanja sploh ne bi smela biti predmet referenduma,” je v prostorih organizacije dan po volitvah in referendumu komentiral Tamas Dombos.
“Ne glede na to, kako bodo vladajoči govorili o izidu referenduma, je dejstvo, da dovolj ljudi ni glasovalo tako, kot so si želeli v vladi,” je dodal, pri tem pa poudaril, da so kampanjo vodili nevladniki, ki so imeli na razpolago veliko manj denarja in prostora (tako na ulicah kot v spletnih in drugih medijih) za komunikacijo svojih sporočil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!