Prelomna odločitev haaškega sodišča: "Podnebje je treba zaščititi"

Kot so navedli v osrednji ustanovi za reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava, lahko pravne posledice mednarodnih nezakonitih ravnanj s področja zaščite pred podnebnimi spremembami vključujejo odškodnine ali druge oblike povračila oz. odprave nastale škode, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

O teh primerih naj bi se odločalo posamično, torej o vsakem posebej, in sicer, kadar bi bila jasna "zadostna neposredna in gotova vzročna povezava med nezakonitim dejanjem in nastalo škodo", so pojasnili na Meddržavnem sodišču (ICJ).

Podnebje je treba po njihovih navedbah "zaščititi za sedanje in prihodnje generacije". Segrevanje planeta "znatno omejuje nekatere človekove pravice, vključno s pravico do življenja", so dodali.

Podnebne spremembe so "neposredna in eksistencialna grožnja", je poudaril predsednik ICJ Yuji Iwasawa.

Stroka ocenjuje, da bo za preučitev celotne današnje odločitve sodišča potrebnega nekaj časa, saj da gre za enega najbolj kompleksnih primerov ICJ doslej. Sodniki so morali preučiti več deset tisoč strani vlog držav in organizacij z vsega sveta, piše AFP.

Pravniki tudi ocenjujejo, da bi lahko današnja odločitev pomenila prelomno točko za okoljsko pravičnost in podnebne spore po vsem svetu.

Mnenja ICJ sicer niso zavezujoča, imajo pa precejšnjo moralno in pravno težo.

"Prvi in hkrati največji primer o podnebni krizi"

Odločitev haaškega sodišča je pozdravila predsednica države Nataša Pirc Musar. "To je prvi primer sodišča o podnebni krizi in hkrati tudi največji. V mnenju je sodišče potrdilo pravico do zdravega in čistega okolja ter varstvo podnebja kot predpogoj za uživanje vseh človekovih pravic. Današnje svetovalno mnenje predstavlja zgodovinski prispevek mednarodnemu pravu za varstvo podnebja in okolja. Slovenija je v postopku pred sodiščem sodelovala z intervencijo," je zapisala Pirc Musar na omrežju X.

Generalna skupščina ZN je sicer 15 sodnikom Meddržavnega sodišča naložila, naj odgovorijo na dve temeljni vprašanji, in sicer, kaj morajo države narediti po mednarodnem pravu, da zaščitijo okolje pred izpusti toplogrednih plinov za sedanje in prihodnje generacije, ter, kakšne so posledice za države, katerih emisije so povzročile okoljsko škodo, zlasti ranljivim otoškim državam.

Pred poslopjem sodišča v Haagu se je danes zbralo okoli sto protestnikov, ki so mahali z zastavami in med drugim zahtevali, da zamud pri boju s podnebnimi spremembami ne sme biti več, in pozivali k podnebni pravičnosti.

Pariški sporazum, ki je bil sprejet konec leta 2015, je spodbudil globalni odziv na podnebno krizo, a ne s hitrostjo, ki bi bila potrebna za zaščito sveta pred segrevanjem podnebja.