Menu Item
Slovenski premier Robert Golob je povedal, da Slovenija podpira postopno približevanje držav kandidatk Uniji. Po njegovem mnenju bi morale članice prehod kandidatke v naslednjo fazo potrjevati s kvalificirano večino.
Slovenija se zavzema za to, da bi pridružitveni proces držav kandidatk za članstvo v EU razdelili v več stopenj, je ob prihodu na današnje neformalno zasedanje voditeljev unije v Granadi povedal premier Robert Golob.
Po Golobovih besedah se v EU vsi strinjajo, da glede nadaljnje širitve EU obstajata samo dve poti. Prva je sprememba notranjih pravil, “kar bo zelo dolgotrajen proces in najverjetneje ne bo uresničen v roku leta ali dveh”. Druga pa je določitev več stopenj v širitvenem procesu, saj bi le tako lahko širitev napredovala v zmernih časovnih rokih, je dejal.
Premier Golob tako od Evropske komisije pričakuje, da bo pripravila predlog glede postopnega približevanja novih držav EU.
Slovenija torej podpira postopno približevanje držav kandidatk, pri čemer se Golob zavzema za to, da bi čim prej določili, kateri bi bil prvi korak v procesu. “Verjetno je prva stopnja povezana predvsem z notranjim trgom na eni strani, pa tudi z vprašanji varnostnih in obrambnih politik na drugi strani, tako da jaz mislim, da se tukaj da uravnotežiti pričakovanja in zahteve,” je pojasnil.
Potrjevanje s kvalificirano večino
Poleg tega meni, da bi morale članice prehod kandidatk med posameznimi stopnjami potrjevati s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. “Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na nek način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije,” je povedal premier.
Proces je namreč trenutno po njegovih besedah zastavljen tako, da se dolgo časa ne zgodi nič, nato pa naenkrat postanejo polnopravne članice. “To je z motivacijskega vidika izjemno slabo in se je v zadnjih 15 letih pokazalo, da v resnici ne deluje,” je poudaril.
Potrjevanje prehoda kandidatk med posameznimi stopnjami s kvalificirano večino bi po premierjevem mnenju preprečilo tudi blokiranje pridružitvenega procesa s strani sosednjih držav, ki so že v EU. Do tega, da bi članice o prehodu kandidatk med posameznimi stopnjami odločale s kvalificirano večino, je sicer še precej zadržanosti, podpora uvedbi faz pa je večja.
Kot je Golob povedal po zasedanju, je poleg Slovenije več držav podalo podobne predloge, da bi proces približevanja držav kandidatk razdelili na več stopenj. Po njegovih besedah kroži približno pet podobnih idej.
Premier izpostavil portugalski predlog
Kot zelo zanimivega je premier izpostavil portugalski predlog, da bi se različne stopnje vključenosti uporabljale tudi pri obstoječih članicah. To bi pomenilo, da ne bi vseh projektov izvajalo vseh 27 članic, ampak v ožjem obsegu, kot je to trenutno pri evru in schengnu.
Članice so po premierjevih besedah bistveno bolj naklonjene sami faznosti postopka kot pa potrjevanju prehodov med posameznimi stopnjami s kvalificirano večino, za kar se je prav tako zavzel Golob.
“Nekatere države se tega zelo bojijo. Predvsem se bojijo, da bi se to potem razširilo še na druga področja, medtem ko bi šel naš predlog samo v smer pridruževanja in znotraj procesa pridruževanja,” je pojasnil.
“Pričakujem, da bo komisija do naslednjič iz vsega tega izluščila nek svoj predlog, o katerem se bomo lahko potem tudi kvalificirano pogovarjali, ga dopolnjevali in na koncu tudi izglasovali,” je povedal Golob. Naslednjič se bodo sicer voditelji v Bruslju sestali konec meseca, nato pa še sredi decembra.
V razpravi o pripravljenosti Unije na širitev je pomemben tudi finančni vidik. Golob je glede tega, da bi Slovenija v primeru širitve lahko postala neto plačnica v evropski proračun, izrazil upanje, da se bo to prej ali slej zgodilo. “To bi namreč pomenilo, da smo dovolj razviti, da lahko prispevamo po svojih zmožnostih,” je pojasnil.
Voditelji držav članic EU so danes na neformalnem zasedanju v Granadi začeli razpravo o prihodnjih strateških prioritetah EU in njeni pripravljenosti na nadaljnje širitve. Širitev Unije je namreč z rusko agresijo na Ukrajino znova dobila zagon. Govorijo o morebitnih institucionalnih spremembah, spremembah odločanja ter financiranju razširjene unije. Pričakovati je, da razpravljajo tudi o tem, do kdaj bi morale biti EU in države kandidatke pripravljene na širitev. Po mnenju predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela bi se moralo to zgoditi do leta 2030.
Ena od tem zasedanja so tudi migracije. Po besedah premierja Goloba je najboljši način za učinkovito upravljanje migracij njihova legalizacija. Evropa namreč potrebuje delovno silo, je dejal. Glede odnosov s tretjimi državami se je ob prihodu na neformalni vrh zavzel za povezovanje razvojne pomoči in upravljanja migracij, kot je to EU storila s sporazumom s Tunizijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje