Menu Item
Potem ko je marca slovenskega premierja Roberta Goloba v Sloveniji obiskal predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, Golob danes odpotuje v Zagreb. O čem se bosta pogovarjala slovenski in hrvaški premier?
“Kot lahko vidite, se ne ukvarjamo s preteklostjo, ampak dajemo prednost vprašanjem, pomembnim za prihodnost ljudi z obeh strani meje,” je za hrvaški Večernji list nekaj dni pred obiskom v hrvaški prestolnici komentiral premier Robert Golob, ki je bil v pogovoru za ta hrvaški časopis prav tako prepričan, da so odnosi s Hrvaško danes boljši, kot so bili v času vlade njegovega predhodnika Janeza Janše.
Slovenija in Hrvaška, tako Golob v pogovoru za Večernji list, sodelujeta na področju energetike in prometne infrastrukture, poleg tega pa sta v zadnjem letu rekordno raven dosegli blagovna menjava in investicije. Hrvaška je bila v prvem trimesečju druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, takoj za Italijo in pred Nemčijo, navaja STA. Slovenci so bili poleg tega lani z 1,57 milijona turističnih prihodov za Nemci drugi najštevilčnejši gosti na Hrvaškem.
Preseljevanje oziroma boj proti nezakonitim migracijam je bila ena od tem pogovorov Goloba in Plenkovića že marca na Brdu pri Kranju, premierja pa bosta o tej temi razpravljala tudi danes. Slovenske oblasti namreč skrbi povečano število tako imenovanih nezakonitih prihodov v državo, ki jih je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani trikrat več.
“Naš interes je jasen; da bomo zaščitili svobodno premikanje znotraj schengna, moramo biti zunanje schengenske meje bolje zaščitene. Ena od možnosti je ta, da bi Hrvaški pomagal Frontex na evropske stroške. To je veliko boljša rešitev kot vzpostavitev nadzora na notranjih mejah območja schengna,” je za Večernji list še povedal Golob. Neuradno slovenska vlada ni naklonjena uvedbi nadzora na meji med Slovenijo in Hrvaško, kot ga denimo Avstrija izvaja na meji s Slovenijo, naj bi bilo pa možno, da bi lahko uvedli kakšno drugo obliko (okrepljenega) nadzora.
O boju zoper nezakonite migracije so v ponedeljek v Anconi govorili tudi zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije: Tanja Fajon, Gordan Radman Grlić in Antonio Tajani. Kot smo poročali, so se strinjali, da se je treba proti nezakonitim prehodom meje in tihotapcem z ljudmi boriti skupaj in na ravni Unije.
Da bi pri varovanju zunanje schengenske meje sodeloval Frontex, za Hrvaško ni zares sprejemljivo – hrvaški premier Andrej Plenković je namreč konec junija v Bruslju zagotovil, da Hrvaška pri varovanju svojih meja ne potrebuje pomoči Frontexa, navaja STA.
V času obiska v Zagrebu, kamor sta z Golobom odpotovala tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, bosta podpisana tudi solidarnostni sporazum o plinu in sporazum, po katerem bo izolska bolnišnica postala dostopna tudi prebivalcem hrvaške Istre. Več o prispevku Splošna bolnišnica Izola bo po novem sprejemala tudi hrvaške državljane.
Solidarnostni sporazum o plinu, ki ga je Slovenija že sklenila z Italijo, predstavlja zadnje sredstvo za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina. Sporazum je slovenska vlada obravnavala že lani, za njegov podpis pa sta se premierja dogovorila med Plenkovićevem obiskom marca letos.
Premier Golob in Plenković bosta danes razpravljala tudi o projektih na področju energetike – o nadgradnji terminala LNG na Krku, prek katerega bi plin po novem potoval do Slovenije oziroma do Avstrije in Bavarske, pa tudi o drugem bloku nuklearke v Krškem (JEK 2).
“Odprti smo za vsa mogoča sodelovanja in sosednje države so že izkazale interes za sodelovanje, a ima Hrvaška zagotovo prednost pred drugimi,” je gradnjo JEK 2 oziroma “generacijski projekt” za Večernji list komentiral slovenski premier. Neuradno sta zanimanje za sodelovanje pri gradnji JEK 2 izrazili Italija in Avstrija, ki sicer velja za odločno nasprotnico jedrske energije.
Kot smo izvedeli neuradno, se Golob in Plenković danes ne bosta pogovarjala o slovenskih ribičih, ki od Hrvaške dobivajo kazni in so zoper slovensko sosedo vložili pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Slovenija se je sicer, spomnimo, odločila, da bo v postopku intervenirala in bo ribičem nudila pravno pomoč (kar pa ne pomeni, da je stranka v postopku). Do tega ima pravico kot pogodbenica evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, katere državljani so pritožniki.
Goloba danes v Zagrebu ne sprejema le hrvaški premier Plenković, ampak tudi predsednik Zoran Milanović in predsednik sabora Gordan Jandroković.
V začetku februarja je bila na delovnem obisku v Zagrebu predsednica republike Nataša Pirc Musar, kjer jo je sprejel hrvaški predsednik Milanović.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje