Če je prebivalec hrvaškega Umaga doživel možgansko kap, so ga do zdaj morali z reševalnim vozilom odpeljati v več kot 80 kilometrov Puljsko bolnišnico, pa čeprav je Splošna bolnišnica Izola od Umaga oddaljena le 25 kilometrov. To se bo zdaj spremenilo: Hrvaška in Slovenija namreč podpisujeta sporazum, ki bo s tem, ko bodo življenjsko ogroženi pacienti prepeljani v najbližjo bolnišnico, reševal življenja. Kdo vse in pod katerimi pogoji se bo lahko zdravil v Izoli? In kdo bo zdravljenje plačal?
Premier Robert Golob bo v petek na prvem uradnem obisku v Zagrebu, kjer se bo srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, pogovarjala se bosta o sodelovanju na področju energetike, nezakonitih migracijah, razmerah na Zahodnem Balkanu, podpisala pa bosta tudi zdravstveni sporazum, ki bo vrata Splošne bolnišnice odprl tudi (nekaterim) hrvaškim državljanom.
“S sporazumom se vzpostavlja čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, da bi zagotovili boljši dostop do nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja za osebe, ki na obmejnem območju potrebujejo nujno medicinsko pomoč in zagotovitve kontinuitete medicinske pomoči tem osebam,” so za N1 pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Hrvaška bo lahko v SB Izola napotila le prebivalce in turiste iz področja hrvaške Istre, kar pomeni iz mesta Umag, Novigrad, Buje, občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj. Tam živi okoli 320.000 prebivalcev, v času turistične sezone pa se število ljudi še podvoji. “Pri tem naj poudarimo, da je namen vzpostavljenega sodelovanja s Hrvaško reševanje življenj življenjsko ogroženih pacientov s tem, ko bodo pripeljani v najbližjo bolnišnico, ki bo poskrbela za njihovo stabilizacijo,” so poudarili na ministrstvu.
Bolnišnica Izola je namreč v primerjavi s Puljsko bolnišnico prebivalcem omenjenih občin občutno bližje, prav čas pa je v primerih življenjske ogroženosti ključen za preživetje bolnika. Tako bodo v Izoli obravnavali bolnike s srčnim infarktom, možgansko kapjo ali politravmo. “Ker bo šlo predvsem za urgentne zadeve, bodo pacienti obravnavani glede na njihovo zdravstveno stanje in ne glede na nacionalnost,” so obrazložili na ministrstvu.
Če pa bo hrvaški državljan potreboval višjo raven zdravstvene oskrbe od tiste, ki jo lahko zagotovi izolska bolnišnica, ga bodo v spremstvu zdravnika premestili v KBC Rijeka.
Kdo bo pokril stroške zdravljenja?
Bolnike bodo v Izolo pripeljali z reševalnim vozilom, Hrvaška bo stroške prevoza pokrila za svoje zavarovance, za slovenske bo stroške prevoza plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, “za tuje bodo stroške obračunali na podlagi listin”. Enako bo veljalo tudi za stroške zdravljenja.
Pobudo za sporazum so sicer dali naši južni sosedje, na podlagi projekta Interreg Euroregion Emergency, ki je potekal med leti 2017 in 2020. Glavni cilj je bil vzpostavitev trajne mreže zdravstvenih institucij, ki bi urgentno medicinsko službo zagotavljala na obeh straneh meje. Rešitve, ki jih je projekt pokazal, je bilo treba le še formalizirati.
Na vprašanje, kdaj konkretno bo izolska bolnišnica zdaj začela obravnavati tudi prebivalce oziroma turiste iz hrvaške Istre, na ministrstvu za zdravje niso odgovorili. Se bo pa to zgodilo, ko bodo podpisani trije dokumenti: sporazum med slovensko in hrvaško vlado o čezmejnem sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja (slednjega bosta Golob in Plenković podpisala v petek), upravni sporazum o sodelovanju na področju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja ter protokol o čezmejnem prevozu življenjsko ogroženih pacientov v Splošno bolnišnico Izola.
Takrat se bo po zagotovilih ministrstva zmanjšala razlika v dostopnosti do urgentne medicinske službe med podeželjem in urbanimi središči.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje