Preživel uničenje, potrese in požare, zdaj pa ga ogroža drobni nasprotnik

Perzepolis, katerega začetki segajo v 6. stoletje p. n. št. v čas vladavine Dareja I., je v dolgi zgodovini preživel uničenje, ropanje, potrese, požare in kljuboval vremenskim razmeram. Še vedno je v ponos Irana in glavna turistična destinacija.
"Gre za muzej na prostem, ki priča o 25 stoletjih življenja na Bližnjem vzhodu," je povedal Alireza Asgari Chaverdi, direktor najdišča, ki leži približno 50 kilometrov od južnega mesta Širaz. "To je temelj iranske zgodovine, kulture in družbeno-kulturnega življenja," je dodal.

Perzepolis, ki je od leta 1979 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, se ponaša z ogromnimi skulpturami in zapletenimi kamnitimi reliefi starodavnih perzijskih kraljev, plemičev in božanstev. A z leti so se na njih pojavili lišaji, ki so kombinacija alg in glivic. Po besedah konservatorja Shahrama Rahbarja predstavljajo najhujšo težavo, zlasti za relife. "Če ne bomo storili ničesar, lahko ti organizmi v 50 do 100 letih te spomenike spremenijo v prah," je opozoril.

Številni motivi že izgubljeni

Širjenje lišajev, ki raztapljajo minerale in prodrejo v kamen za več kot 1,5 centimetra, je po besedah strokovnjaka za lišaje Mohammada Sohrabija posledica industrializacije, kislega dežja in ostrega puščavskega podnebja. Kot je pojasnil, lišaje prekrijejo z materialom in po enem tednu postopek ponovijo, dokler ne propadejo toliko, da jih lahko odstranijo s sesalcem.
V Iranu sicer raste več kot 3.000 vrst lišajev, od 500 do 700 vrst pa jih raste na zgodovinskih spomenikih, je še povedal Sohrabi in dodal, da so nekateri v Perzepolisu stari že več kot 1700 let. "Številni zapleteni motivi v Perzepolisu so zaradi delovanja lišajev že izgubljeni," je še povedal.

Kot je še povedal, v Perzepolisu lišaje uničujejo s sodobnimi tehnikami, tudi z laserji in snovmi, ki delujejo kot antibiotiki, postopek pa je opisal kot mukotrpnega.