Menu Item
Po lanskem vrhu Nata v Washingtonu je bilo mogoče slišati pozive, da dva odstotka BDP za obrambne izdatke nista več dovolj. Zdaj se po bruseljskih političnih kuloarjih že širijo ugibanja o novi spodnji meji, ki bi jo utegnili določiti na junijskem vrhu Nata v Haagu. Tuji mediji poročajo, da bi lahko bila meja po novem tri odstotke BDP, kar bi bil za številne članice Nata (pre)velik zalogaj. Tudi za Slovenijo, ki je lani za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP in bo do zdaj zahtevana dva odstotka dosegla leta 2030.
Razprave o povečanju obrambnih izdatkov so v skoraj treh letih trajanja vojne v Ukrajini že stalnica na srečanjih voditeljev držav članic Evropske unije in zveze Nato.
Vojna na evropskih tleh in nevarnost, ki bi jo lahko za staro celino predstavljala Rusija, je države – še posebej tiste v njeni neposredni bližini – spodbudila k razmišljanju o krepitvi kolektivne obrambe. Z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo in ob njegovi že večkrat ponovljeni napovedi o morebitnem izstopu ZDA iz zavezništva Nato, če evropske zaveznice ne bodo namenile več denarja za obrambo, je eno ključnih vprašanj, kakšne so obrambne sposobnosti Evropske unije.
“Moramo se pripraviti na vojno, le tako se ji lahko izognemo”
“Moramo se pripraviti na vojno. To je najboljša pot, da se ji ognemo,” je minuli konec tedna v intervjuju za Bild am Sonntag svaril generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Mark Rutte. Pred morebitno vojno opozarja tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki je evropsko javnost nedavno vznemirila z izjavo, da naj bi po informacijah obveščevalnih služb Rusija napadla Evropsko unijo v roku treh do petih let. “Šibkost vabi agresorja, če Evropa ne bo vlagala več v vojaške zmogljivosti,” je dejala.
Poznavalci, s katerimi smo govorili, mirijo in zatrjujejo, da takšnih obveščevalnih podatkov ni, se pa strinjajo z njeno oceno, da “šibkost vabi agresorja”.
“Trumpove zahteve je zdaj treba jemati resno”
Zveza Nato od držav članic – med njimi je 23 članic Evropske unije – zahteva, da za obrambo namenijo dva odstotka BDP. Od 32 članic Nata tega še vedno ne dosega osem držav, med njimi je Slovenija. Leta 2021 je te cilje izpolnjevalo le šest držav članic, po ruski invaziji na Ukrajino pa so države članice močno povečale obrambne izdatke.
Med njimi s štirimi odstotki BDP prednjači Poljska, ki je z začetkom leta prevzela predsedovanje Svetu EU, med cilji predsedovanja pa stavi predvsem na povečanje izdatkov za obrambo na ravni Unije. “Ne sprašujte se, kaj lahko naredijo ZDA za Evropo in njeno varnost. Vprašajmo se raje, kaj lahko sami naredimo za večjo varnost,” je ob predstavitvi prioritet predsedovanja dejal poljski premier Donald Tusk. Po njegovem prepričanju Trump sporoča, da bi morala Evropa prevzeti večje breme zagotavljanja varnosti na svoja ramena.
Da bo morala Evropa za nadaljnjo ameriško podporo dati tudi sama več denarja za obrambo, je prepričan tudi Rutte, zato bo verjetno letos določen nov minimalni prag za obrambne izdatke. “Kolektivno se moramo okrepiti in točno številko bomo določili še letos, bo pa precej večja od dveh (odstotkov),” je opozoril generalni sekretar zveze Nato.
Vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi, je, koliko več? Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan je ocenila, da so Trumpova pričakovanja o petih odstotkih BDP precej nerealna, upoštevajoč dejstvo, da ZDA trenutno za obrambo namenjajo okoli 3,4 odstotka.
“Številne razprave o povečanju obrambnih izdatkov so vsekakor povezane s Trumpovimi napovedmi iz časa pred volitvami in tudi zdaj, ko je nekatere že začel uresničevati. Trump je prepričan, da se morajo stroški za obrambo znotraj zveze Nato enakomerneje porazdeliti. Z ukrepi, kot vidimo na primeru carin, je zdaj že jasno, da misli resno in prav zaradi tega je treba njegove zahteve o povečanju obrambnih izdatkov tudi vzeti resno,” je za N1 dejala Juvan.
Edino pravo vojaško zavezništvo v obliki kolektivne obrambe je Nato
Bolj kot Trumpove napovedi so jo presenetile besede generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja o opozorilih glede možnosti še večjega vojaškega spopada na evropski celini. Kot je dejala, je treba razloge za njegove izjave iskati predvsem v Ukrajini.
“Zdi se, da potek vojne v Ukrajini ne gre po načrtu Zahoda ob velikih finančnih in vojaških izdatkih. Verjetno bo morala Ukrajina za končanje spopadov privoliti v pogoje Rusije, kar pa pomeni, da bi Rusija lahko izšla iz te vojne kot zmagovalka. Imeli bi Rusijo, ki je osvojila del ozemlja, ki je okrepila vojaško industrijo, se prilagodila na nove razmere in vzpostavila nova zavezništva. Prav zaradi tega obstaja strah, da bi podoben model, kot ga je uporabila v Ukrajini, uporabila še drugod, in to je verjetno tisto, kar močno skrbi Zahod,” ocenjuje Juvan.
Da se Evropska unija zaveda varnostnih groženj in potrebe bo kolektivni obrambi, govori že dejstvo, da imamo prvič v zgodovini EU tudi komisarja za obrambo, ki ga vodi Litovec Andrius Kubilius. To ne nakazuje, da bi EU stremela k oblikovanju lastne vojske, saj kolektivno obrambo razume predvsem kot politično in strateško usmerjanje krepitve varnosti držav članic.
“Pozive k povečani kolektivni obrambi v EU je treba razumeti v smislu, da je treba okrepiti celotno družbeno odpornost vseh evropskih držav proti prihajajočim krizam, vojnam ali čemu drugemu. To, da imamo v Komisiji komisarja za obrambo, zagotovo nakazuje, kakšen pomen Unija pripisuje obrambi, kar je posledica spremenjenih varnostnih razmer v svetu. Edino pravo vojaško zavezništvo v obliki kolektivne obrambe je zveza Nato. Čeprav Lizbonska pogodba v enem od svojih členov omogoča vzpostavitev kolektivne obrambe na ravni EU – evropske vojske – če bi se članice strinjale, ampak smo še daleč od tega,” je ocenila Jelena Juvan in dodala, da evropska vojska v tem trenutku ni realna možnost.
Načelo kolektivne obrambe določa 5. člen Washingtonske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico zavezništva napad na vse članice, ki se morajo odzvati in pomagati napadeni državi. Ker je med članicami Nata 23 članic Evropske unije, je ideja o novi evropski vojski zelo malo verjetna. Za ta korak bi morali obstajati politično soglasje vseh članic za spremembo evropskih pogodb, vzpostavitev skupnega vojaškega poveljstva in financiranja ter jasna razmejitev nalog med Nato in EU.
Od junija za obrambo trije odstotki BDP?
Evropske članice zavezništva – če je verjeti Trumpovim grožnjam in Ruttejevim napovedim – pa morajo biti medtem pripravljene na povečanje obrambnih izdatkov. Po lanskem vrhu zavezništva v Washingtonu, ko je bilo mogoče slišati pozive, da dva odstotka BDP nikakor nista dovolj, se po bruseljskih političnih kuloarjih že širijo špekulacije o novi spodnji meji, ki bi jo utegnili določiti na junijskem vrhu Nata v Haagu. Tuji mediji poročajo, da bi ta odslej lahko znašal tri odstotke, kar pa bi za številne članice Nata predstavljal prevelik zalogaj. Tudi za Slovenijo, ki je lani za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP.
Slovenski premier Robert Golob je v ponedeljek poudaril, da ima Slovenija “zelo jasen program, kako izpolnjevati svoje obstoječe zaveze do Nata” in da bo do leta 2030 izpolnila trenutno zahtevana dva odstotka. Po njegovih besedah Slovenija kratkoročno ne razmišlja o povečanju izdatkov.
“Mogoče je enostavno nekaterim politikom v zrak metati odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba od nekod vzeti,” je dejal Golob, ki tudi ni prispeval podpisa pod pismo predsednici Evropske investicijske banke (EIB) o prilagoditvi njenega financiranja za področje varnosti in obrambe.
“Denarja bo nekje in nekoč zmanjkalo. Vsi ti pogovori o višini odstotkov BDP za obrambne namene so pogovori v teoriji, nikjer pa se ne govori, od kod bodo ta sredstva dejansko zagotovljena,” je o morebitnem financiranju obrambnih izdatkov Evropske investicijske banke dejala profesorica Juvan. Po njenih besedah so to priprave na scenarij, če bi se v bližnji prihodnosti tudi uradno povečale finančne zahteve zveze Nato.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje